Po epski zmagi bi šel že danes v Pariz

Zmaga na vrhu Alpe d'Hueza, kolesarskega cirkusa ali nizozemske gore, kot v karavani pravijo 21 alpskim serpentinam, je v ciljnem šprintu pripadla Geraintu Thomasu. Po hudem boju in zelo zanimivi etapi je tudi Primož Roglič v cilj pripeljal v ospredju in ostal v skupnem seštevku Toura peti.

Najtežja alpska etapa je tokrat ponudila vse, zaradi česar je Tour de France tako posebna dirka. Junak bi skoraj postal Steven Kruijswijk z napadom v slogu Chrisa Frooma in Alberta Contadorja, vodja nizozemskega Lotta je napadel že na vzponu na Croix de Fer več kot 70 kilometrov pred ciljem in se sam spopadel s peklom v Alpah.

V ozadju sta tempo izmenično narekovala Movistar in Sky, še pred zadnjimi 20 kilometri je bila skupina okrog rumene majice Gerainta Thomasa zelo razredčena, nato pa je sledil legendarni vzpon dirke po Franciji na Alpe d'Huez. Prijel se ga je vzdevek nizozemska gora, saj so Nizozemci v zgodovini tam pripravili nekaj neverjetnih zmag, še zdaj pa je najbolj slavna nizozemska deveta serpentina, kjer navijači z baklami, pivom in zastavami pričarajo pravo nogometno vzdušje.
 

Pomagale so tudi slovenske zastave

Tokrat so bili še posebej razpoloženi, ker je imel Steven Kruijswijk tam še vedno skoraj tri minute naskoka pred glavnino. Natanko leto dni po veličastni vožnji na Galibier in prvi slovenski zmagi na Touru je Primož Roglič spet meril na vrh, a tokrat njegovega telemarka na zmagovalnem odru nismo dočakali.



Sky je v sredo za narekovanje tempa izkoristil Michala Kwiatkowskega, tokrat je na vrsto prišel Egan Bernal in opravil izvrstno delo. Prednost Kruijswijka se je začela topiti, tudi kolesarji v skupini z rumeno majico so že dihali na škrge, Roglič pa je vse bolj drsel proti repu skupine. A se Zasavec z železno voljo tudi tokrat ni dal, na vsako pospeševanje je odgovoril tudi na krilih navijačev in množice slovenskih zastav, ki so ponosno vihrale na slovenskem ovinku ob cesti, ki vodi do vrha velikana Alp.

Zapletlo se je tri kilometre pred ciljem, ko je na tleh pristal Vincenzo Nibali. »Ne vem točno, kaj se je zgodilo, da sem padel. Bardet je imel 10 sekund naskoka, zato so bili med njim in nami policijski motorji. Prostora ni bilo veliko, saj je bilo gledalcev ogromno, nato je Froome pospešil in kar naenkrat sem se znašel na tleh. Sem v vrhunski formi, na srečo sem lahko nadaljeval in do konca precej zmanjšal zaostanek. Prej sem tudi sam napadal, v zaključku sem želel poizkusiti še enkrat, ker sem imel dobre noge, do cilja bi zagotovo prišel s prvimi do cilja,« je Sicilijanec dobro sprejel padec, ki pa ni bil tako nedolžen. 

​
 

Z zlomljenim vretencem odhaja domov

Po prvih rentgenskih pregledih na cilju etape slika ni bila povsem jasna, a je bilo Nibaliju hitro jasno, da bo težko nadaljeval z dirko: »Težko hodim, boli me spodnji del hrbta, že ko sem se pobiral in sedel nazaj na kolo, sem imel težave. Upam, da ni nič hujšega, več bomo lahko povedali kasneje,« je dejal, ko je sedal v reševalno vozilo, ki ga je odpeljalo v bolnišnico v Grenoblu. Tam so rentgenski pregledi potrdili najhujše strahove - Nibali si je zlomil deseto vretence in zapustil Tour s poškodbo, čeprav je bil odlično na poti, bil je četrti v skupnem seštevku.

Nekaj težav je imel tudi Roglič in vodilna skupina s Chrisom Froomom, Thomasom, Romainom Bardetom in Tomom Dumoulinom se je Slovencu odpeljala izpred oči. Na srečo sta z Nibalijem, ki še ni čutil posledic poškodbe, združila moči v lovu za njimi in jih pred zadnjim kilometrom skoraj že ujela, nato pa jima je za šprint zmanjkalo moči. Prepričljivo ga je dobil Thomas, ki je z zmago v rumeni majici na tako zahtevnem vzponu potrdil, da na Touru kolesari v življenjski formi.


 

Kapetan ostaja Froome

»Zadnji dnevi so kot pravljica, Alpe d'Huez, brez besed sem ... Gremo lahko kar jutri v Pariz? Letošnja dirka mi je pisana na kožo, zdaj bom le užival in upam, da bom majico lahko zadržal še nekaj dni, a nikoli ne veš, kako se bo telo odzvalo, Tour je brutalna dirka. Froome je še vedno naš kapetan, on ve, kako se zmaguje v tretjem tednu, izraz legenda se velikokrat uporablja, on to zagotovo je,« se je po etapi smejalo Valižanu, ki pa ni pozabil na hierarhijo v nebeškem moštvu.



Roglič je na koncu zaostal le 13 sekund in zadržal peto mesto v skupnem seštevku, eno najbolj zanimivih etap zadnjih let bo dobro zadržal v spominu. Kasneje je po odstopu Nibalija napredoval še za mesto in je zdaj tik za zmagovalnim odrom. 

Mnogo več kot zmagovalcev je bilo žrtev Alp, ob morskemu psu iz Messine so se včeraj od Toura poslovili še Andre Greipel, Fernando Gaviria in Dylan Groenewegen, pa tudi Rigoberto Uran, ki ni okreval po padcu na kockah, poškodoval si je koleno. Danes si bodo v karavani lahko nekoliko oddahnili, čaka jih etapa za Petra Sagana, ki bo v šprintih do konca dirke brez prave konkurence, nato pa sledi razgiban konec tedna v Centralnem masivu.