Odpoved prvenstva ne bi bila prava odločitev

Predsednik Mednarodne kolesarske zveze (Uci) David Lappartient na sobotni novinarski konferenci ob kongresu Ucija ni mogel postreči z novimi informacijami glede smrti mlade švicarske kolesarke Muriel Furrer, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Obenem se odpira vse več vprašanj o varnosti v kolesarstvu.

Lappartient je dodal, da je bila po tragični smrti 18-letnice, ki je živela nedaleč od prizorišča tekmovanj, najboljša rešitev nadaljevanje prvenstva. To se bo sicer končalo z današnjo cestno dirko članov.

»Odpoved prvenstva ne bi bila prava za počastitev spomina na Muriel. Imel sem veliko razprav s švicarskimi kolesarji in njihovo zvezo. V počastitev njenega spomina smo imeli več opcij, kolektivno pa smo se strinjali, da odpoved ne bi bila prava pot. Seveda to ne more potekati naprej v takšni obliki,« je dejal Lappartient.

Prvi mož Ucija je poudaril, da tovrstne odločitve niso zgolj v pristojnosti mednarodne zveze. Po poročanju tujih agencij se je v petek tudi družina preminule kolesarke strinjala, da prvenstvo izpeljejo do konca, a s precej manj obrobnimi dogodki.

Odpovedali gala večerjo in glasbene koncerte

V soboto so se pred preizkušnjami v parakolesarstvu in žensko cestno dirko poklonili z minuto molka, oklestili pa so tudi proslavljanje na odru za zmagovalce, piše dpa. Obenem so odpovedali gala večerjo in vse glasbene koncerte.

»Želimo, da je vse skupaj na minimumu, da šport nadaljuje svojo pot in da proslavimo predvsem kolesarje in kolesarke,« je na novinarski konferenci dejal francoski funkcionar.

S tem se je strinjala tudi v soboto bronasta na dirki mlajših članic Nemka Antonia Niedermaier: »Pomembno je, da tekmujemo spoštljivo, a da se hkrati ne bojimo in smo pogumni. Najbolj pomembno je, da ciljno črto prečkamo varni in zdravi.«

Nesreča mlade Švicarke se je po pisanju švicarskih medijev zgodila v gozdnatem predelu trase na enem od spustov. Tekmovalko so dolgo časa iskali, v bolnišnico pa so jo po poročanju lokalnih medijev s hudimi poškodbami glave s helikopterjem odpeljali šele eno uro po koncu dirke. Tekmovalka je dan kasneje v bolnišnici podlegla poškodbam.

»Za nesrečo smo slišali med dirko mlajših članov,« je v petek za Val 202 o dogodku dejal direktor slovenskih kolesarskih reprezetnanc Martin Hvastija.

»Ne vem, hitrosti so vse večje, proge so vedno bolj nevarne. Ceste so v narekovajih vse manj prevozne za kolesarje. Vse več je nevarnosti za vsakim vogalom, mislim pa, da bodo morali v tem primeru karte polagati tudi organizatorji. Verjamem, da bi se dalo najti vsaj za spust lepše in manj nevarne ceste,« je dodal sicer tudi selektor reprezentance mlajših članov.

»Roko na srce je bilo zaščitenih točk precej, ogromno pa je bilo tudi nezaščitenih. Nemogoče je oblaziniti celo mesto oziroma 27-kilometrsko traso. Treba je biti pozoren, niti za trenutek ne sme popustiti koncentracija, težko pa jo je vzdrževati štiri, pet ur,« je o trasi razpredal Hvastija.

Lappartient v soboto na novinarski konferenci ni želel govoriti o okoliščinah nesreče, saj je ta del policijske preiskave. Smrt mlade tekmovalke je znova obudila tudi debato o prepovedi radijskih zvez, ki je v veljavi na SP in OI.

Uci je že med sezono poudaril, da razmišlja o razširitvi tega pravila, saj si želijo bolj razburljivega dirkanja, a so številni kolesarji in kolesarke tej ideji nasprotovali predvsem zavoljo varnosti.

Tekmovalci in ekipe so med sezono v zapisih na družbenih omrežjih ter na sestankih sindikata poklicnih tekmovalcev in tekmovalk izpostavili pomen radijskih zvez za preprečevanje nesreč, medtem ko je Lappartient dejal, da se številne nesreče zgodijo prav zaradi teh zvez.

O smrti Švicarke ni polemiziral, ali bi z radijskimi zvezami med tekmovalci in avtomobili reprezentanc lahko preprečili tragični izid. »Ne vemo, kaj točno se je zgodilo. To je naloga policije, ki opravlja preiskavo,« je, kot ga navaja spletni portal Cyclingweekly, dejal Lappartient.

»O tem ne morem vleči zaključkov. Ne želim, da se ta nesreča izrablja za diskusijo o radijskih zvezah. Prezgodaj je, da bi debatirali o tem, ali bi tekmovalko z radijsko zvezo našli prej. To bomo razrešili s policijo,« je dejal prvi mož Ucija.

50 odstotkov nesreč povzorčijo kolesarji

Preiskava bi lahko glede na skope informacije trajala dolgo, je poudaril. »Vseeno bomo spoštovali in sodelovali s policijo, ki se bo glede nesreče držala svojih protokolov. Ko bomo imeli določene informacije, pa bomo z njimi seznanili družino in ostale vpletene zveze ter se nato odločili, kaj bomo posredovali javnosti,« je dodal.

Čeprav po pisanju portala Cyclingweekly ni mogel ponuditi zagotovil staršem, katerih otroci bi se radi preizkusili v tekmovalnem kolesarstvu, je Lappartient poudaril, da je Uci že pred časom uvedel posebno delovno skupino SafeR. Ta se ukvarja predvsem z vprašanji, kako zagotoviti bolj varne pogoje za dirkanje.

»Vprašanje varnosti ni tako enostavno, zato skupaj z vsemi deležniki sodelujemo pri tem vprašanju in si ne zgolj mečemo vročega krompirja z ene na drugo stran. Naš skupni cilj je varno kolesarjenje, saj bo sicer starše strah vpisati v kolesarske programe,« je na konferenci povedal predsednik Ucija.

»Vemo, da se 50 odstotkov nesreč zgodi zaradi nespametnega ravnanja kolesarjev. Vse nesreče se ne zgodijo zaradi krivde Ucija ali organizatorjev. To ni lahka tematika, ampak skušamo najti pravo pot in izboljšati sistem, kar pa je ob vse večjem številu cestnih ovir vse težje tudi za organizatorje dirk,« je še razlagal Lappartient.

Švicarsko kolesarstvo je že lani utrpelo veliko izgubo, ko se je na enem od spustov smrtno ponesrečil Gino Mäder, takrat član Bahrain-Victoriousa.

Mama švicarskega kolesarja Sandra Mäder je za švicarski Blick staršem umrle rojakinje ponudila pomoč prek svojih izkušenj: »Iz lastnih bolečih izkušenj vem, skozi kaj mora v teh trenutkih družina. Rada bi jim pomagala. Že misel na umrlo hčerko, umrlega sina boli. Brutalno je na tak način izgubiti otroka.«

Čeprav od sinove smrti ne spremlja več kolesarskih tekmovanj, se je strinjala z odločitvijo Ucija in organizatorjev, da se tekmovanje nadaljuje. »Svet ne bo stal pri miru, obenem pa ne bi bilo pošteno do majhnih kolesarskih držav, da bi jim s tem onemogočili nabiranje prepotrebnih izkušenj,« še dpa citira Švicarko.