Naskok Dumoulina na rožnato majico se je sesul v prah

Frascati – Na videz nedolžna četrta etapa Gira d'Italia je spet dokazala, kako hitro se lahko sanje o zmagi na kolesarski dirki sesujejo v prah. Ob padcu v zaključku je od favoritov le Primož Roglič ostal v vodilni skupini in še povečal svojo prednost, Tom Dumoulin pa je z grdo rano na levem kolenu ciljno črto prečkal več kot štiri minute za rožnato majico in zmagovalcem etape Richardom Carapazom.

Zaradi razgibanega konca četrte etape naj bi imeli nekaj možnosti za uspeh tudi ubežniki, Rogličeva ekipa Jumbo Visma jim je naklonila kar 12 minut naskoka, nato pa je sledil zelo hiter zaključek. »Zadnjih 50 kilometrov etape je bilo zelo stresnih, hitrost je bila visoka, veliko je bilo zahtevnih ovinkov, prednost ubežnikov pa se ni zmanjševala dovolj hitro, zato so bili vsi živčni,« je razlog za dramatični zaključek opisal športni direktor Jumbo Visme Jan Boven. Kazalo je, da se bo četrta etapa razpletla brez posebnosti, nato pa se je v ospredju glavnine slabih pet kilometrov pred ciljem zgodil padec. V ospredju je ostala le majhna skupina kolesarjev, večinoma šprinterji in njihovi pomočniki, z njimi pa je še večjemu vodstvu v skupnem seštevku naproti drvel tudi Roglič.
 

Do Verone ni nihče odpisan

Vladal je kaos, potem pa so kamere našle Toma Dumoulina, ki je bil v hudih bolečinah in s povsem krvavim kolenom. Ob sebi je imel celotno ekipo, a je bilo že po nekaj sekundah jasno, da je možnosti visokoraslega Nizozemca na tem Giru bolj ali manj konec. V ospredju je Richard Carapaz napadel prvi in zdržal do ciljne črte za svojo drugo etapno zmago na Giru, nekaj časa se je v šprint poskušal vmešati tudi Roglič, a je na koncu raje prihranil nekaj atomov moči in le sledil preostalim čez ciljno črto na šestem mestu.



»Etapa je bila enostavna le na začetku, potem pa je bilo v karavani veliko živčnosti, vsi smo se borili za položaje. Zadnjih 50 kilometrov je šlo na nož, v ekipi imamo izkušene kolesarje, ki so me znali obdržati v ospredju v ključnih trenutkih, tudi zato sem bil edini od favoritov za skupno zmago, ki je na koncu ostal v ospredju. Res je škoda, da se je takšen padec pripetil Dumoulinu, a je do cilja še daleč, in dokler ne bomo v Veroni, ni nihče odpisan. To nas je zgodovina že večkrat naučila,« je bil po etapi zadovoljen Roglič, ki je proti Simonu Yatesu, Vincenzu Nibaliju in Miguelu Angelu Lopezu pridobil še dodatnih 16 sekund.

Sledilo je mučno čakanje na »metulja iz Maastrichta«, ki je v cilj prišel štiri minute za Rogličem. Podrobni zdravniški pregledi so nato pokazali, da jo je odnesel brez zloma, zgolj z oteklino. A v skupnem seštevku ima štiri minute in pol zaostanka, sanj o rožnati majici je zanj bolj ali manj konec, lahko se tudi zgodi, da bo predčasno zapustil italijansko pentljo, če bi z nadaljevanjem tvegal hujšo poškodbo in tako ogrozil še svoje možnosti na Touru.


 

Stvari gredo hitro narobe

Dumoulinova nesreča je bila opomin, kako hitro se lahko dirka tudi za najboljše sesuje v prah, opozarja Boven: »Tudi ekipa Simona Yatesa in Toma Dumoulina je delovala dobro, a so imeli tokrat veliko smole. Res upam, da bo s Tomom vse v redu, vedno ti je težko, ko ima nekdo takšno nesrečo. Zdaj vidimo, kako hitro gredo stvari lahko narobe, zato ne pravimo zaman, da se moramo osredotočiti na vsak dan posebej.«

Po včerajšnjem šoku bo karavana danes preštevala mrtve, v zaključku pa lahko spet pričakujemo šprint.