Na kolesu je najmočnejše slovensko zavezništvo

Tour de France je iz dneva v dan bolj slovenski. Pred 13. etapo so bili pri napovedih najbolj glasni Kolumbijci, ko je bilo treba spregovoriti na cesti, sta imela glavno besedo Primož Roglič (Jumbo Visma) in Tadej Pogačar (UAE). Izplen je boljši od najlepših sanj. »Rogla« nosi rumeno majico vodilnega na dirki, »Pogi« pa na 2. mestu v skupnem seštevku nosi belo majico najboljšega mladega kolesarja.

Za vrh v etapi se slovenska asa sicer nista borila, to sta prepustila ubežnikom, med katerimi je bil najboljši Kolumbijec Dani Martinez (Education First). Vsaj nekaj tolažbe za Južnoameričane, ki so v zadnjih dneh drug drugega pozivali, naj združijo moči, da bodo lahko kos tekmecema s sončne strani Alp. Tudi Egan Bernal (Ineos) je napovedoval, da je to dan, ko se zanj začenja pravi Tour, ko bo pokril vse napade tekmecev, če se jih že ne bo otresel.



Ko je poltretji kilometer pred ciljem napočil trenutek resnice – tam se je ciljni vzpon na prelaz Peyrol spremenil v »zid« s 15-odstotnim naklonom –, je moral požreti svoje besede. Prvi je spet skočil bojeviti Pogačar in tako kot v Pirenejih je bil Roglič edini, ki mu je brez težav sledil.

Udarilo je slovensko zavezništvo, saj sta se 30-letni Kisovčan in 21-letni Komendčan složno izmenjavala pri narekovanju tempa v klanec. Oba sta si želela pridobiti čim več časa pred tekmeci in slavila svojevrstno dvojno zmago. V etapi sta sicer zasedla 12. in 13. mesto, v boju favoritov za vrh v skupnem seštevku pa sta bila 1. in 2. Vrsti red na vrhu je zdaj 1. Roglič, 2. Pogačar 44 sekund za njim in 3. Bernal 59 sekund za rumeno majico.


 

Vsaka sekunda je dragocena

»Izjemno sem zadovoljen z razpletom, vsaka sekunda, ki jo pridobiš proti tekmecem, je dragocena. Pričakoval sem, da mi bo Tadej blizu, že pred začetkom Toura sem vedel, da je izjemno močan. Pomerila sva se že na DP, pa tudi na lanski Vuelti smo videli, česa vse je zmožen, zato zame njegove predstave niso presenečenje. Sem pa vesel, da sva na vrhu dva Slovenca. Pri moji rumeni majici sicer ne gre le zame, temveč celotno ekipo, v kateri mora vsak opraviti svojo nalogo in vsem skupaj uspeva zelo lepa dirka,« je Roglič orisal izjemen dan v svoji cestni »pisarni«, v katerem ni dobil le potrditve, da je ta čas najmočnejši kolesar, temveč tudi, da se njegova ekipa Jumbo Visma še ni upehala. Do odločilnih trenutkov je imel ob sebi tako Seppa Kussa kot Toma Dumoulina. Vsi drugi kapetani so bili tedaj prepuščeni le lastnim nogam.



»Ko sem napadel, se nama je s Primožem uspelo otresti tekmecev, v zaključku pa je bil spet izjemno močan, v zadnjih 500 metrih sem mu stežka sledil. Ne vem, kaj se bo zgodilo v Alpah, vendar se bom boril še naprej,« Pogačar napoveduje zanimivo nadaljevanje Toura.



Jutri morda ne bo premikov v skupnem seštevku, v 14. etapi od Clermont-Ferranda do Lyona (194 km) bo pet gorskih ciljev, vendar bodo najbolj zahtevni predaleč od cilja. Druga zgodba je nedeljska 15. etapa. Po 100 ravninskih kilometrih iz Lyona bo sledilo 75 kilometrov na vzponih in spustih, vsi bodo potekali na enem hribu. Na Grand Colombier, na katerega vodijo štiri različne ceste, se bo karavana povzpela po treh različnih poteh. Le ob zadnjem vzponu, ki je dolg 17,4 km ob povprečnem naklonu 7,1 odstotka, bo šla na vrh, 1501 meter visoko. Tukaj je bil pred dobrim mesecem dni cilj sklepne etape dirke Tour de l'Ain. Zmago je slavil in rumeno majico osvojil Roglič …