Neomejen dostop | že od 9,99€
»Mi smo naredili vse, da je Tadej Pogačar pred dirko po Franciji v najboljši možni formi, in prepričan sem, da nam je uspelo.« Nam je povedal Andrej Hauptman, ki bo tudi letos ob Tadeju na dirki po Franciji.
Na državnem prvenstvu v Radovljici je že v prvem krogu pokazal, da je razred zase. Že na ravnini, hitro po startu državnega prvenstva, se je izoblikovala ubežna skupina, v kateri je bilo 12 kolesarjev, med katerimi pa ni bilo Tadeja. Ker na državnem prvenstvu kolesarji niso smeli dirkati z radijskimi postajami, se je Tadej sam odločil, da gre na lov za ubežniki, ki so imeli že skoraj minuto prednosti.
Ujel jih je, in ne samo to, tudi otresel se je vseh, razen Luke Mezgeca, s katerim sta dirko, dolgo 156 kilometrov, tudi sama zaključila v ospredju. Še natančneje, Tadej Pogačar je v zadnjem kilometru za sabo pustil še Luko in v cilj prišel sam pred fotografske objektive in kamere, ki so ovekovečile njegov prvi naslov državnega prvaka na cestni dirki. Pred tem pa je svojo dominantnost pokazal tudi na državnem prvenstvu v kronometru od Zgornjih Gorij do Pokljuke, zmagal je z rekordnim časom proge.
Tudi zato, da se čim prej izogne vožnji v gneči, kajti pasti na zadnji dirki pred Tourom zares ne bi bilo dobro. Tega se zavedajo tudi vsi drugi slovenski kolesarji, ki jim je bil izziv pomeriti se z najboljšim kolesarjem na svetu. Je pa tudi neke vrste preizkus moči. Skratka, zakaj pa ne, vedno je vredno vsaj poskusiti.
Niso, ampak tega so vrhunski kolesarji že vajeni, kajti še vedno obstajajo dirke, na katerih ne dovolijo teh pripomočkov. In vendar, jaz vedno pravim, da Tadej spada med najinteligentnejše kolesarje, tiste, ki imajo nos in oči za branje dirk. Seveda je lažje dirko brati, če si s trenerjem povezan, vendar je Tadej tudi na državnem prvenstvu dokazal, da je predvidel, kako se bo dirka odvijala do cilja.
Da. Zadovoljni smo z njegovo pripravo. Skrbi okoli zapestja so mimo, zdravniki so mu že zdavnaj dali zeleno luč, tudi Tadej ne čuti bolečin, treniral je neovirano in zadosti. Zdaj čakamo začetek Toura in kmalu bomo videli, kako pripravljeni so tekmeci. Prav vse je tudi letos potekalo po planu, tudi ogled ključnih etap sva s Tadejem opravila. Bila sva tam, videla sva vse ceste, ki so naju zanimale. Vse smo si zapomnili, vse je že na načrtu, ki bi moral biti optimalen za uspeh. Rutina je ustaljena tudi letos. Ne morem se spomniti, da bi se Tadej nad čim pritoževal. Vse je preživel in doživel z velikim zanimanjem in zanosom.
Na papirju jih je kar nekaj, cesta pa bo pokazala, kdo je tisti, ki lahko resno računa na stopničke v Parizu. Nočem paničariti, ampak pojavil se je še en Danec, ki bo prav gotovo nevaren na dirki, to je Mattias Skjelmose (Trek - Segafredo). To je 22-letni mladenič, ki letos blesti na vseh dirkah, tudi na njihovem državnem prvenstvu je zmagal z minutnim naskokom. Ni treba biti preveč razgledan, da v tem mladcu prepoznaš zelo dobrega kolesarja tudi za tritedenske dirke, čeprav je do zdaj nastopil samo na Giru. Menim, da bo že šesta etapa s prvim ciljem na vrhu klanca pokazala, kdo ne bo nevaren za skupni seštevek, hkrati pa, kdo je tisti, ki bo lahko mešal štrene cele tri tedne. Prvi klanec vedno odpre oči za Pariz.
Zato smo bili spet na višinskih pripravah v Sestrieru. Ves čas 2000 metrov nad morjem, da se organizmi kolesarjev privadijo, adaptirajo na tako nadmorsko višino. Tadeju višinske priprave zelo ustrezajo in vidim, da so mu letos tudi zelo pomagale. Že v šesti etapi gredo čez 2115 metrov visoki Tourmalet.
Ves Tour je težak. Vedno je težak. Traserji poskrbijo za to, potem pa je naša naloga, da pripravimo najboljšo ekipo, ki bo kos vsakršni trasi. To je izziv vsakega športnega direktorja, to je šahiranje, v naši ekipi je kralj, ki ne sme pasti v vseh treh tednih. To je pravi izziv. Tisti trojček gorskih etap v Alpah, 13., 14., in 15. etapa ... huh, ta trojček bo peklenski.
Vraga smo se, nisem se niti sam, čeprav Tadeja poznam od kategorije dečkov. Tega se ne moreš navaditi. No, vsaj jaz ne. Vedno obstaja trema, vsaj pred startom, potem, če gre dobro, ta občutek potone nekam v podzavest, vendar vedno močneje butne ven, če gre kaj narobe, če pride do nesreče, tehnične okvare. Intenzivnost srčnega utripa je ekvivalentna mojemu v spremljevalnem avtomobilu s Pogačarjevim na dirki (smeh). Pa saj letos ni glavni favorit, Jonas je, kajne? Torej, mi smo napadalci, oni se bodo najbrž najprej branili, če pa bodo zavohali našo slabost, bodo planili v napad. Tadej je boljši napadalec kot pa branilec. Če bi bil nogometaš, bi bil gotovo centerfor ali kako se že reče položaju v špici napada.
Jaz tako mislim, on pa dokazuje nasprotno. Zdaj ne mislim več tako, to je bilo prej v njegovi glavi, zdaj je pa vidno, da se tudi z vročino odlično spoprijema. Seveda so lahko v Pirenejih tiste znamenite peklenske temperature, v kakršnih še ni kolesaril, in bo to še ena nova ovira za nas. Vendar če se tega bojimo, smo poskrbeli tudi za to. Na državnem prvenstvu v Radovljici je bilo vso dirko nad 30 stopinj Celzija, pa je v cilju izjavil, da se počuti odlično. No, po zmagi se vsakdo počuti odlično, to tudi drži. Previdnost je mati modrosti, pravijo. Letos bomo zelo previdni z vsem, kar nas čaka v Franciji.
Če bi vam povedal, bi vas moral ub … (smeh). Mi moramo premagati vse, ne samo njega. Cesta nam bo pomagala pri tem, nakazala nam bo, kaj je najboljše, v najslabšem času na dirki. Pravim, da nimamo samo enega tekmeca, imamo jih 170. Samo molim lahko, da nam sreča ne obrne hrbta, za vse drugo bomo poskrbeli sami. En padec in je konec vseh sanj. Takšno je kolesarstvo.
Tadej je že vso sezono kot kak razposajen pubertetnik. Dobra volja kar brizga iz njega. Vedno je oborožen z nasmeškom, tudi po mukotrpnem treningu nikoli ne jamra. Reče samo, da je vse za nekaj dobro … Njegova velika prednost je, da ničesar ne tlači v sebi, vse, kar ga moti in česar je zelo vesel, pove na glas, pove vsem, ki mu zaupamo vse. Včasih se kar vprašam, ali je ta mladenič res star 24 let ali 44.
Vem, ampak mi njegove lakote ne moremo brzdati. Mislim, da je enkrat izjavil, da nikoli ne veš, kdaj forma izgine, da bo zmagoval, dokler bo lahko. Danes je dirkanje povsem drugačno, kot je bilo nekoč. Meni večkrat ni nič jasno, ampak časi so se spremenili, mi se prilagajamo, Pogi pa zmaguje. S tem se bomo obremenjevali, ko bo (če bo) nehal zmagovati. Testi pred državnim prvenstvom so bili zelo dobri. Rekord kronometra na Pokljuko iz leta 2020, ko je za devet sekund premagal Rogliča in potem zmagal na Touru, je izboljšal za poldrugo minuto, verjetno tudi zato, ker je menjavo koles opravil po »kirurško« Kavčnikovo. Boštjan Kavčnik bo tudi na letošnjem Touru njegov glavni mehanik.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji