Ko Pogačar zmelje vse in z Rogličem zapoje Zdravljico

Nepozaben prizor v Bergamu – na odru za zmagovalce dirke po Lombardiji, zadnjem od petih spomenikov sezone, trije Slovenci, zmagovalec Tadej Pogačar (UAE), tretjeuvrščeni Primož Roglič (Jumbo Visma) in njegov sin Lev! Družbo jim je delal še drugouvrščeni Italijan Andrea Bagioli (Soudal Quick Step), a to je bil še en izjemen dan za naše kolesarstvo. Pogi se je s tretjo zaporedno zmago zapisal v zgodovino, Rogla je z dvignjeno glavo končal osemletno obdobje pri Jumbu Vismi.

Ko se je karavana dopoldne odpravljala iz Coma, je še v zraku viselo vprašanje, ali lahko Remco Evenepoel (Soudal Quick Step) pokvari slovensko veselico. Vendar je že padec v uvodnem delu 238 km dolge dirke nakazal, da to ne bo dan belgijskega zvezdnika. Potolčen je nadaljeval, a se je moral v odločilnem delu hitro sprijazniti z usodo.

Oster tempo, ki so ga najprej na čelu glavnine narekovali Rogličevi pomočniki iz Jumba Visme, nato pa še Pogačarjevi iz UAE, je zanj postal prezahteven že na polovici vzpona na prelaz Ganda, ki je praviloma odločilen, ko se dirka po Lombardiji konča v Bergamu. Tudi tokrat je upravičil svoj sloves, a drugače, kot je bilo pričakovati.

Ni ponovil predlanskih napak

Tako kot predlani je na njem napadel Pogačar in za seboj potegnil novopečenega Rogličevega moštvenega kolega za sezono 2024 Aleksandra Vlasova (Bora Hansgrohe). Vsi drugi so zaostali, tudi Roglič, ki pa je zmogel dovolj moči, da je zasledovalce tik pred vrhom potegnil v ospredje. Kazalo je, da bo tu prišlo do premirja in odločitve dirke v finišu, a to je bil račun brez Pogačarja, ki je napadel, ko najbolj peče. Na vso moč je pritisnil, ko so bile noge najbolj utrujene in se je cesta prevesila navzdol.

Tadej Pogačar je po Alfredu Bindi in Faustu Coppiju šele tretji kolesar s tremi zaporednimi zmagami na dirki po Lombardiji. FOTO: Marco Bertorello/AFP

Z drznim spustom si je prikolesaril skoraj 40 sekund prednosti pred zasledovalci, ki niso vedeli, kaj jih je zadelo. In to na spustu, na katerem je Pogačar predlani skorajda izgubil svojo prvo dirko po Lombardiji. Na vrhu vzpona je imel tedaj prepričljivo prednost, a se na poti navzdol ni najbolje znašel in ujel ga je domačin Fausto Masnada, s katerim je nato Slovenec opravil v šprintu.

Tokrat zanj ni bilo potrebe, Pogačarjeva prednost je po ravnini zrasla že skoraj na minuto, a brez drame vseeno ni šlo. Dobrih 10 km pred ciljem se je 25-letnik s Klanca pri Komendi začel prijemati za noge. Grabili so ga krči, ki bi lahko izničili vse, kar je storil dotlej in mu preprečili zgodovinski podvig. Vendar je slovenski šampion prebrodil tudi to krizo in z naskokom dobil svojo tretjo zaporedno dirko po Lombardiji. Tako kot prvo v Bergamu, lanska druga se je končala v Comu.

Najhujši krči po letu 2018

»Dirka je bila izjemno zahtevna, raven tekmovanja je bila zelo visoka, na zadnji klanec smo šli izjemno hitro, na koncu pa se mi je na srečo uspelo odpeljati samemu,« se iz Pogačarjevih ust zdi, da je enostavno sam bežati 31 km pred najboljšimi kolesarji na svetu. »Na vrhu smo bili skupaj, vsi smo bili po dolgem naporu na laktatnem pragu. V nogah sem imel še nekaj eksplozivnosti, poskusil sem in nato tudi nekoliko tvegal na spustu. Naučil sem se iz napak, ki sem jih storil predlani. Prav dva ovinka, ki sem ju takrat speljal narobe, sem tokrat speljal brezhibno. Med spustom sem bil precej bolj samozavesten kot prvič, ne bi rad delal reklame za disk zavore, a tudi napredek tehnike mi je pomagal, da sem se spustil hitreje,« je Pogačar orisal podrobnosti, ki so ga pripeljale do primerjave z za Italijane nesmrtnim Faustom Coppijem, saj je bil ta leta 1948 zadnji, ki je trikrat zapored dobil Lombardijo.

Slovenija je imela drugič dva kolesarja na odru za zmagovalce na spomeniku. Tokrat Pogačarja na 1. in Rogliča na 3. mestu, leta 2020 je bil na dirki Liege–Bastogne–Liege vrstni red obraten. FOTO: Marco Bertorello/AFP

Za podvig, ki nikomur ni uspel 75 let, pa je kajpak treba tudi malo trpeti. »Že dolgo nisem imel takšnih krčev, nazadnje leta 2018 na dirki za japonski pokal, na kateri sem nastopil še za Ljubljana Gusto. Ko se ti to zgodi, moraš znižati vate, iti nekoliko bolj počasi, dokler krči ne popustijo. Ne smeš iti čez črto, da te krči povsem zagrabijo in ne moreš več poganjati. Malo sem moral upočasniti, upal sem, da bodo to storili tudi v ozadju, kjer sem imel še Adama Yatesa, da je mešal štrene. Na zadnji klanec sem tako prišel z zadostno prednostjo,« je Pogi nadaljeval s trenutki, v katerih so slovenski navijači zadrževali dih, nato pa dočakali malodane pravljični konec.

»Ni lepšega zaključka sezone, kot je zmaga na Lombardiji. Na odru pa smo bili kar trije Slovenci, poleg naju s Primožem še njegov sin Lev. Slovenska himna, neverjetno je, kaj Slovenci delamo v svetovni seriji. Nepopisno je, lahko uživamo v teh trenutkih,« je bil Pogačar vesel družbe slovitega rojaka, ki se je želel na visoki noti posloviti od nizozemske Jumba Visme, ki jo bo po osmih letih zamenjal z nemško Boro Hansgrohe.

Pogačar 17, Roglič 15

Roglič ni ponovil predstave izpred tedna dni, ko je pred Pogačarjem dobil dirko po Emiliji, je pa le potrdil, da je njegova nepopustljivost in trdoživost prislovična. Večkrat je v zadnjih 35 km že zaostal za tekmeci, a se vedno znova vračal mednje. Tako je na koncu izvlekel skorajda čudežno 3. mesto, kar je njegova najboljša uvrstitev na dirki po Lombardiji, predlani jo je končal na 4. mestu.

Trije Slovenci na zmagovalnem odru v Bergamu, Tadej Pogačar, Primož Roglič in njegov sin Lev. FOTO: Marco Bertorello/AFP

»Vedno sicer upaš na zmago, na najboljše, vendar danes v zaključku nisem imel pravih nog. Na cesti sem pustil vse in to je bilo danes dovolj za 3. mesto, gotovo z dvignjeno glavo odhajam na dopust,« je v cilju povedal Roglič, ki se ni želel spustiti v sentimentalno slovo od ekipe, s katero je slavil 74 od svojih 80 zmag.

»Ne razmišljaš veliko o tem, tam si zato, da opraviš, kar moraš. Zadnjič je bilo to s to ekipo, ustvarili smo veliko spominov, a gremo novim izzivom nasproti,« je nadaljeval Kisovčan, ki bo konec meseca dopolnil 34 let. »Niti ni bilo težko sprejeti odločitve. Osvojili smo vse, kar se da, ustvarili skupaj neverjetne zgodbe, ampak če se kje ponudi možnost v življenju, da poizkusiš še kaj drugega, jo gre izkoristiti,« je Rogla povedal o prestopu, o katerem ni želel razkriti podrobnosti.

»Želel sem rdečo preprogo in šampanjec. Ne, ni bilo treba razlagati, kaj mi manjka, kje bi želel štartati. Če so ljudje pripravljeni in motivirani ustvariti neko zgodbo, sem takoj za,« je potrdil, da je bila priložnost, da spet kot kapetan ekipe nastopi na Touru, glavni razlog za odhod iz Jumba Visme, pri kateri pa ga niso najraje izpustili iz rok.

»Niso zadovoljni, da odhajam, če imaš igralca, ki dosega gole, ga želiš obdržati. Vseeno smo prišli do sporazuma in dobil sem priložnost, da poskusim nekaj novega,« je še povedal Roglič, ki je s 15 zmagami, med katerimi je tudi prva slovenska na Giru, končal svojo najuspešnejšo sezono doslej.

Enako velja za Pogačarja, zmaga na Lombardiji je bila njegova 17. letos in 63. v karieri. Ni dobil Toura, je pa dva spomenika, Lombardijo in aprila prvo slovensko dirko po Flandriji. Po tokratni predstavi ni dvoma, kdo je številka ena na svetu.

Results powered by FirstCycling.com