Kje bomo navijali? V Savojskih Alpah

Dirka po Franciji je dirka po Franciji. Ni kolesarja, ki bi mu morali pojasnjevati, da gre za razred zahtevnejšo, najbolj organizirano in promovirano kolesarsko dirko. Športni dogodek, katerega gledanost je največja takoj za svetovnim nogometnim prvenstvom in poletnimi olimpijskimi igrami, tradicionalno v mesecu juliju prirejajo od leta 1903 (z izjemo obdobja dveh svetovnih vojn). Tour de France prenaša več kot 190 držav in doseže na milijone gledalcev, poleg tega jo ob trasi spremlja od deset do 12 milijonov ljudi, na najbolj znanih vzponih tudi do pol milijona gledalcev.

Za slovenski kolesarski veliki slam

In prav tja, k slovitim vzponom bodo tudi letos romali slovenski strastni spremljevalci kolesarskega sveta, ki jih izjemni uspehi naših kolesarjev v zadnjih letih spodbujajo k aktivnemu navijaško-kolesarskemu preživljanju poletnih počitnic. Gledalci ob doživljanju Toura v živo ne ostajajo ravnodušni ob čudovitih kulisah gora, nepopisnemu navijaškemu vrvežu ob trasi, promocijski karavani in izjemnih predstavah najboljših kolesarjev.

Tour 2023 bo obiskal pet francoskih gorskih verig: Pireneje, Centralni masiv, Juro, Alpe in Vogeze, samo pet etap bo ravninskih, kolesarji pa bodo morali skupno premagati 56.400 metrov višinske razlike. Kar 520 kilometrov dirke bo letos potekalo v francoskih Alpah. Kolesarji bodo med vrhovi preživeli pet dni, to so štiri etape in dan počitka. Čeprav bodo nekatere etape kolesarjem in gledalcem dobro znane, bo Tour de France 2023 obiskal tudi nekaj novih krajev, kot sta Les Gets in Combloux.

Grand Colombier, Col de Joux Plane, Col de Saxel, Col de Cou, Col du Feu, Col de la Ramaz, Col de le Forclaz de Montmin, Col de la Croix Fry, Col des Aravis, Côte des Amerands, Saint-Gervais Mont-Blanc le Bettex, Col de Saises, Cormet de Roselend, Côte de Longefoy, Col de la Loze, Ballon d'Alsace, Col de la Croix des Moinats in drugi so vzponi, ki bodo poskrbeli, da bo tudi letošnja dirka po Franciji doživetje, ki mu v svetu vrtenja pedalov ni para. Resda letos ni legendarnih vzponov, kot so Alpe d'Huez, Col du Galibier, Col du Glandon, Col de l'Iseran ali Col d'Izoard, a kot pravi Klemen Štimulak, nekdanji kolesar, ki že več let organizira navijaške oglede Toura, bo dirka tudi letos navdušila.

Slovenski ovinek na Alpe d'Huezu med Tourom 2022. FOTO: Leon Vidic/Delo 

Odgovor na St. Moritz

Vračata se epska vzpona, kot sta Col de la Loze in Grand Colombier. Francoski državni praznik, 14. julij, bodo kolesarji zaznamovali s ciljem na vrhu Grand Colombier, kjer je Tadej Pogačar leta 2020 dosegel drugo etapno zmago na Touru. Edina posamična vožnja na čas na trasi dirke po Franciji bo na sporedu v 16. etapi, ko bo 22-kilometrska hribovita preizkušnja od Passyja do Comblouxa v dolini Arve, nato pa se usmeri proti jugu in se povzpne še na Côte de Domancy. Vzpon s povprečnim 8,5-odstotnim naklonom je dolg le tri kilometre, na enem delu s kar 16-odstotnim naklonom.

Visokogorska 17. etapa, dolga 166 kilometrov, bo vključevala tri kategorizirane alpske prelaze in se pred kratkim spustom v Courchevel spopadla s Col de la Loze, ki je s 2304 metri najvišja točka celotne dirke in hkrati tudi najdaljši vzpon na dirki Tour de France 2023, dolg 28,4 kilometra. S tem vzponom so se kolesarji na Touru doslej soočili le enkrat, in sicer leta 2020, ko je etapo zmagal Miguel Ángel López pred Primožem Rogličem in Tadejem Pogačarjem.

Alpski teden dirke bo nedvomno ob francoske ceste v Haute Savoie – Visoke Savoje privabil največ slovenskih navijačev. Regija z lokacijo tik ob Švici velja za nekakšno mondeno središče francoskih Alp. V teh krajih so v začetku dvajsetih let prejšnjega stoletja začela delovati nasploh prva smučarska središča v Alpah. Chamonix in Megève so ustvarili kot francoski odgovor na mondeni švicarski St. Moritz.

Tudi Megève je bil lani slovensko obarvan. FOTO: Leon Vidic/Delo 

Spontani slovenski ovinek

Kot pravi Štimulak, zanimanje za kolesarska potovanja iz leta v leto narašča. Ko je Primož Roglič leta 2017 prvič osvojil etapno zmago na Touru z vzponom na Galibier, je bilo z njimi 50 udeležencev potovanja, lani že 500. Za zdaj kaže, da bodo na letošnji Tour v Savojske Alpe peljal 25 entuziastov kolesarstva.

Štimulak je tik pred odhodom na kolesarsko potovanje v Švico pojasnil, da ni še nič dogovorjeno glede slovenskega ovinka oz. mesta zbiranja slovenskih navijačev na kateri od etap. Meni, da se bo navijaška scena Slovencev ustvarila spontano, tik pred zdajci. Domneva pa, da če bi npr. lani Tadej Pogačar zmagal na Alpe d 'Huez in če bi tudi letos trasa vodila čez ta legendarni vzpon, bi bil naval na dirko in povpraševanje veliko večji.

Slovenci ob trasi Toura navijajo in tudi kolesarijo po njej. FOTO: Leon Vidic/Delo 

Tudi pri turistični agenciji Kompas so podobnega mnenja. Z navijaškim kolesarskim avtobusom se bodo sredi julija podali v francoske Alpe za šest dni, s čarterjem pa bodo poleteli tudi v Pariz na zaključek kolesarske dirke s parado šampionov.

Povpraševanja je (do zdaj) nekoliko manj kot v preteklih letih, kar pripisujejo predvsem temu, da Primož Roglič ne bo tekmoval, seveda pa tudi dejstvu, da se zaradi poškodbe Tadeja Pogačarja dolgo časa ni vedelo, ali bo pravočasno okreval in se pripravil na dirko. Računajo pa, da ko se bo dirka začela, se bo tudi zanimanje povečalo in s tem tudi povpraševanje, tako da verjamejo, da bo tudi letos podpora številna. Še več se jih bo verjetno odpravilo v lastni režiji z avtodomi in kombiji.

Grand Colombier leta 2020, Tadej Pogačar pred Primožem Rogličem. FOTO: Anne-Christine Poujoulat/Reuters

Glede navijačev pa Štimulak opaža, da se je klientela kolesarskih potovanj precej spremenila. Zdaj s seboj peljejo navadna kolesa, e-kolesa ali se na ogled podajo tudi peš, medtem ko so Tour včasih spremljali le zagrizeni rekreativci na cestnih kolesih.

Sploh ni dvoma, da tudi letos pod pobeljenimi vršaci francoskih Alp ne bi plapolale številne slovenske zastave, ki jih bodo s ponosom ter športno in srčno vihrali ljubitelji kolesarstva. Ste že na poti tja?