Ewan ni žepna raketa, temveč vodeni izstrelek

Tretja etapa Toura je bila večji del bolj primerna za popoldanski dremež pred televizijskim zaslonom kot spremljanje kolesarskih podvigov, zaključek pa je poplačal čakanje. Avstralec Caleb Ewan je uprizoril slalom pri 70 km/h, s katerim je ugnal najboljše šprinterje na svetu, tudi Luko Mezgeca, ki se je moral zadovoljiti z 11. mestom. Jutri bosta višje merila Primož Roglič in Tadej Pogačar, na vrsti je prvi ciljni vzpon 107. dirke po Franciji.

Prireditelji Toura so si omislili peklensko traso z le peščico ravninskih preizkušenj, zato pa s številnimi vzponi, posejanimi skozi tri tedne dirke. Kolesarji so jim pokazali, da je dirka tako zahtevna, kot se odločijo sami. Včeraj so morali na 198 km dolgi poti od Nice do Sisterona premagati 3000 višinskih metrov. Če bi se karavana na njej podala v brezkompromisen boj, bi bila tudi ta etapa z dežjem in nasprotnim vetrom zahteven zalogaj. Vendar so se opogumili le trije ubežniki, v vnaprej izgubljenem boju pa je več kot 150 km vztrajal Francoz Jérôme Cousin (Total Direct Energie), ki si je prikolesaril največ štiri minute prednosti, čeprav povprečna hitrost ni dosegla niti 38 km/h.



Šprinterski scenarij je bil spisan, izluščiti je bilo treba še junaka dneva. Ewanova zmaga je bila pričakovana, vendar zaradi tega nič manj izjemna. V zadnjih 100 metrih je uprizoril mojstrsko zaključno akcijo, bil je daleč zadaj, ko je na vso moč pritisnil na pedala, nato pa med tekmeci vijugal, kot da bi bili količki na poti do slalomskega cilja. Ewan to pot ni bil žepna raketa, kot mu pravijo zaradi 165 cm višine, temveč vodeni izstrelek, ki je našel prehod tam, kjer ga navidez ni bilo.



»V zadnjem kilometru sem bil že povsem v ospredju, vendar sem se nalašč vrnil v zavetrje tekmecev. Tako sem imel nekaj trenutkov, da so si moje noge odpočile in sem lahko pospešil na vso moč,« je povedal 26-letni sin korejske matere in avstralskega očeta, sicer pa član ekipe Lotto Soudal, ki je ob padcih v uvodni etapi izgubila Johna Dagenkolba in Phlippa Gilberta.

Še predlani je bil Ewan Mezgečev moštveni kolega pri Mitchelton Scottu. Kranjčan se ni najbolje znašel in končal na 11. mestu. »Vse do zadnjih kilometrov je bila etapa lahka, kot regeneracijska vožnja pred 4. etapo. Šprint pa je bil kaotičen, kolesarji so bili po vsej širini ceste in so se poskušali izogniti padcu. Z 11. mestom seveda nisem zadovoljen,« je povedal Mezgec, ki se zaveda, da na svojem prvem Touru ne bo imel veliko šprinterskih priložnosti.


 

Ne bo Merckxove drame

Jutri bodo pobudo spet prevzeli kandidati za vrh v skupnem seštevku. Pogačar in Jan Polanc, slovenski dvojec pri ekipi UAE, je v glavnini neločljiv, v cilj sta Gorenjca prikolesarila na 22. in 23. mestu, ob tem pa se je Pogačar povzel na 4. mesto v skupni razvrstitvi, vendar brez časovnih sprememb. Rumeno majico nosi Julian Alaphilippe štiri sekunde pred Adamom Yatesom in sedem pred Markom Hirschijem. Mladi Slovenec je najvišje uvrščeni med 32 kolesarji, ki za vodilnim zaostajajo 17 sekund. Med njimi je na 15. mestu tudi Roglič, ki je 3. etapo končal na 72. mestu ter zadovoljen ugotovil, da se mu iz dneva v dan noge bolje vrtijo.



Morda bo jutri že moral pokazati, kaj zmore v klanec. Karavano na koncu 160,5 km dolge etape čaka 7,1 km dlg vzpon na Orcières-Merlette (povprečni naklon 6,7 odstotoka). Takšne drame kot leta 1971, ko je Luis Ocaña po 60 km dolgem samostojnem pobegu Eddyja Merckxa pustil devet minut za seboj (kasneje je Ocaña zaradi padca odstopil, Tour je dobil Merckx), ni pričakovati. Popoldanskih dremežev pa bo vseeno bržkone konec.