Brez vrhunskih nog se je ujel v švicarski šah-mat

Petek je bil na svetovnem prvenstvu prvi dan, ko je Slovenija lahko resno računala na kolajno. Tadej Pogačar je bil tudi tokrat zelo dober, a mu je zmanjkalo zadnjih nekaj odstotkov, da bi se lahko boril z res močno švicarsko reprezentanco. Uvrstitev na zmagovalni oder se mu je tokrat izmuznila, je pa s sedmim mestom poskrbel za najboljši slovenski rezultat na tem prvenstvu. 
 
Pred dirko so se športni direktorji spraševali, če bo proga dovolj selektivna, da bodo na njej v ospredju najboljši hribolazci. Slovenci so si želeli, da bi bilo dirkanje že na začetku hitro, Izidor Penko je poizkusil s pobegom, kasneje pa so v glavnini visok ritem držali Žiga Jerman, Nik Čemažar in Žiga Horvat. »V prvih kilometrih sem se počutil res dobro, tudi na strmem vzponu v prvem delu pred krogi nisem imel nobenih težav, ekipa je naredila svoj del in me držala v ospredju, potem so nekaj časa narekovali še tempo na čelu glavnine. Ko pa so se začeli resni napadi Belgijcev, sem hitro videl, da nimam tistih pravih nog za enodnevne dirke, malo mi je zmanjkalo,« je v mešani coni po cilju razlagal Pogačar. 


 

Za Primožiča je bil tempo prehud

 
Razplet dirke je visel v zraku že v drugem od štirih krogov, ko se je v ospredje odpeljala skupina desetih kolesarjev, v kateri so bili kar štirje Švicarji, tudi kasnejši svetovni prvak Marc Hirschi, ob njih sta bila tudi Neilson Powless in Mark Padun ... Pogačar je ostal brez pomočnikov, ker je bil tempo za Slovence prehud, tudi za Jako Primožiča (na koncu je bil 39.): »Naredili smo, kar smo se dogovorili, tempo je bil v prvem delu hud, nato pa smo bili dogovorjeni, da bi jaz poizkusil z napadom dva kroga pred ciljem in naredil dirko še težjo. Na žalost so to pred mano storile že druge ekipe, tako da sem izgubil stik z vodilnimi in Tadej je ostal sam.« 
 
Nekaj časa se nihče ni želel spustiti v lov, razlika je narasla že na minuto, nato pa so Rusi, Francozi, Italijani in Belgijci do zadnjega vzpona vendarle spet pripeljali vse skupaj. Začelo se je znova, najbolj nevaren je bil Bjorg Lambrecht. Na njegov napad Pogačar ni imel odgovora, izgubil je nekaj metrov in v ospredju se je spet ustvarila skupinica, ki ji je bil Pogačar sicer blizu, a do njih ni mogel. 


 

Švicarski šah-mat s štirimi figurami

 
»Lambrecht je bil res močan, to smo pričakovali, njemu se vidi, da dirka v WorldTouru in da ima za seboj veliko tistih pravih tekmovalnih kilometrov. Še več težav pa je bilo s Švicarji, ki so imeli štiri odlične kolesarje, zato so se taktično igrali z vsemi nami. Držali so nas v šah-matu, iz takšne izgubljene situacije pa je težko še kaj nadoknaditi,« se je sprijaznil z doseženim Pogačar. Na koncu je do naslova svetovnega prvaka prišel Hirschi, ki je napadel na spustu in se sam z dvignjenimi rokami pripeljal v cilj. Bjorg Lambrecht je bil verjetno najmočnejši kolesar na dirki, a se je moral zadovoljiti s srebrom, Finec Jakko Haaninen pa je bil presrečen z nepričakovanim bronom. Hirschi je naslovu evropskega prvaka tako dodal še mavrično majico, Pogačar pa je v šprintu zasledovalne skupine na koncu dosegel sedmo mesto. 
 
»Želel sem napasti še na zadnji 'špici' v mestu, a sem imel težave s krči, na koncu sem nekaj prihranil za šprint in izvlekel vsaj sedmo mesto. Glede na vse je to kar soliden rezultat, seveda sem po takšni sezoni malo razočaran, pričakoval sem več, a nimam kaj obžalovati, dal sem vse od sebe,« je zaključil slovenski as, ki je še enkrat več potrdil, da je bila to njegova zadnja dirka v kategoriji do 23 let, ko bo profesionalec v dresu UAE Emirates, se med mlajše člane ne bo vračal. 
 

Sedmo mesto ni za odmet

 
Selektor Martin Hvastija je bil z doseženim zadovoljen: »Nič nam ne more biti žal, taktično smo naredili vse, kar smo si zamislili in kar so fantje lahko. Dirka je bila dovolj težka, na koncu je bil Tadej zraven, ko je prišlo do odločilnega napada, a mu je zmanjkalo moči. On ni specialist za enodnevne dirke, če bi imeli jutri še eno takšno dirko, bi bil spet zraven, ostali pa najbrž ne, a takšno je pač svetovno prvenstvo. Tadej je bil na koncu tako dober, kot je bil lahko, sedmo mesto je vrhunski rezultat, zagotovo ni za odmet.« 



»Ostali so dali svoj maksimum, več kot to nismo imeli, nismo mogli krojiti finala. Želeli smo narediti dirko čim težjo, s tem, kar smo imeli, smo jo poizkušali, a so na koncu tudi druge ekipe naredile to. Težko bi kaj vplivali na rezultat, v zadnjem krogu so bili vsi najboljši skupaj in kdor je lahko dirkal, je dirkal in šel zraven. Vedno se tudi nekdo vzame od nikoder, to je bil letos Finec ostali v ospredju pa so bili tisti, ki smo jih tam pričakovali. Žal v Tadejevi njegovi skupini ni bilo pravega sodelovanja, ponovila se je slika z dirke Tour de l'Avenir, nihče v skupini ne upa prevzeti odgovornosti in narekvoati ritma, ko je zraven Tadej. Bil je v ospredju, vsi napadi so se zgodili na mestih, kjer tega ne bi pričakovali, le Hirschi je napadel tam, lahko mu le čestitamu,« je črto pod dirko in tudi sezono potegnil Hvastija.
 
Vsaka uvrstitev v deseterico v najmočnejši konkurenci na svetu je dober rezultat, Pogačar pa je poskrbel, da se je rezultatska krivulja slovenske reprezentance na tem prvenstvu končno obrnila v pravo smer – navzgor.