Ljubljana – Legendarni
Mike Tyson je novembra 1986 spisal prav posebno poglavje v zgodovini boksa. Takrat se je namreč pri komaj 20 letih in 144 dneh ovenčal s šampionskim pasom združenja WBC in tako postal najmlajši profesionalni svetovni prvak v težki kategoriji, ta rekord pa si lasti še danes. S svojim pogostim pojavljanjem v javnosti je v zadnjem obdobju presenetil mnoge, ki ga poznajo. V minulih treh mesecih se je, denimo, prek različnih medijev oglasil večkrat kot prej v več letih skupaj.
Glasen aplavz je 53-letni Američan znova požel 22. februarja v Las Vegasu, kjer mu je
Mauricio Sulaiman, predsednik zveze WBC, pred obračunom med
Deontayjem Wilderjem in
Tysonom Furyjem – tako kot enako legendarnima težkokategornikoma
Evandru Holyfieldu in
Lennoxu Lewisu – izročil posebno priznanje. V trenutku so svet obšle tudi fotografije njegovega rajanja, potem ko je Fury s tehničnim nokavtom premagal Wilderja. »Železni Mike« namreč ni stiskal pesti za rojaka, temveč za britanskega šampiona.
»Navijam za Furyja. Normalno, ko pa so ga poimenovali po meni,« je Tyson zaupal, zakaj mu srce bije za »ciganskega kralja«. Sila odmeven je bil nekaj dni pozneje tudi njegov izjemno čustveni pogovor s
Sugarjem Rayem Leonardom, ki je v olimpijskem in profesionalnem ringu kraljeval med letoma 1976 in 1989. »Obvladam umetnost bojevanja in vojne. Le za to sem bil rojen,« je razkril najmlajši profesionalni šampion kraljevske kategorije, ki je tekmece pogosto psihično zlomil, še preden so stopili v ring. V njem je nato največkrat bliskovito dokončal delo.
Počuti se praznega, brez boksa ni nič
Med blestečo poklicno kariero je nanizal 50 zmag, od tega 44 z nokavtom (kar 23 že v uvodni rundi!). Njegovo statistiko kazi šest porazov, od katerih je tri doživel v zadnjih štirih dvobojih. Konca športne poti vse do danes očitno še ni prebolel. »Počutim se praznega, brez boksa nisem nič,« je zajecljal Tyson, medtem ko se je boril s solzami.
Mike Tyson je še vedno najmlajši svetovni prvak v težki kategoriji.
Med uspešno kariero je zaslužil okrog 300 milijonov dolarjev.
Gojil je golobe in imel celo bengalske tigre, kar zdaj obžaluje.
»To je razlog, zakaj zdaj jokam. Ker nisem več takšen, kot sem nekoč bil,« je potarnal in v isti sapi pribil, da si po drugi strani nikakor ne želi vrnitve svojega nekdanjega jaza. Z njim bi se – kot pravi – vrnil tudi pekel. »Sovražim ga in se ga bojim,« je dal jasno vedeti, da nikakor ni ponosen na tisti del svoje preteklosti, ki so jo zaznamovali številni incidenti.
Na vrhuncu moči, ko je kot po tekočem traku rušil tekmece, se ni bal nikogar. V pogovoru za britanski časnik
The Sun je ponovil anekdoto, po kateri je želel konec osemdesetih let obračunati celo z – gorilo! »Enega od vodilnih mož newyorškega živalskega vrta sem nekoč podkupil, da ga je odprl posebno zame in za tedanjo ženo
Robin. Ko sva prišla do kletke z gorilami, sem videl velikega samca s srebrnim hrbtom, ki je mučil preostale člane svojega rodu. Čeprav so bili tako mogočni, so imeli zelo žalostne oči. Lastniku živalskega vrta sem ponudil 10.000 dolarjev, da bi odklenil kletko, da bi lahko pretepel tistega samca,« se je spomnil Tyson.
Ko je bil na vrhuncu moči, je Mike Tyson kot za stavo rušil tekmece. FOTO: Reuters
V tistem obdobju je imel toliko denarja, da ni vedel, kam z njim. Privoščil si je celo tigre, kar pa danes obžaluje. »Bil sem neumen. Tigra nikoli ne moreš udomačiti, nikoli si ne moreš zagotoviti stoodstotnega nadzora nad njim. Nehote te lahko ubije, četudi to ni njegov namen,« je pojasnil prvi absolutni svetovni prvak težke kategorije – šampionske pasove združenj WBA, WBC in IBF si je prvič hkrati lastil avgusta '87.
Po razsipnem življenju je leta 2003 objavil celo osebni stečaj (čeprav si je med kariero priboksal kar 300 milijonov dolarjev), toda v zadnjih letih se je znova postavil na svoje noge. Tudi po zaslugi podjetja Tyson Holistics, ki proizvaja različne izdelke z marihuano, s katerimi naj bi mesečno zaslužil več kot 600.000 dolarjev ...
Komentarji