Ljubljana – Najboljši slovenski tekvondoist
Ivan Trajković (do 87 kg) si je letos na turnirjih za svetovni pokal olimpijskega združenja WTF izbojeval že štiri kolajne, bronasti v Antalyi in Ljubljani ter srebrni v Lommlu in Agadirju, toda z doseženim ni popolnoma zadovoljen.
»Sezona je bila doslej precej uspešna. Za odlično oceno manjka še kakšna zlata lovorika,« je 27-letni Bistričan potegnil črto pod letošnje tekme in svoj pogled usmeril proti vrhuncu sezone – svetovnemu prvenstvu, nad katerim se je včeraj dvignil zastor v Manchestru.
Na to angleško mesto ima sicer zelo lepe spomine, prav tam se je namreč pred sedmimi leti veselil svojega prvega odličja na velikem članskem tekmovanju, potem ko je na evropskem prvenstvu navdušil z drugim mestom. Najvišje bo meril tudi v nedeljo, ko se bodo v prenovljeni dvorani Manchester, v kateri se bodo ta konec tedna pod slovensko zastavo borili tudi
Ana Petrušić (do 53 kg),
Dunja Lemajić (do 62 kg) in
Patrik Divković (do 80 kg), med seboj udarili tekvondoisti v (njegovi) kategoriji do 87 kilogramov.
»Ničesar sicer ne bi rad napovedoval, toda moj cilj je jasen: želim si kolajno – zlato! Z njo bi si namreč že skoraj dokončno zagotovil nastop na olimpijskih igrah prihodnje leto v Tokiu,« se je Trajković trdno odločen še drugič po Londonu 2012 uvrstiti na največjo športno prireditev na svetu. Da bi uresničil svoj veliki cilj, je v pripravljalnem obdobju naredil vse, kar je lahko.
Brani bronasto kolajno, napada zlato. FOTO: Tadej Regent/Delo
»Zdaj sem pri 98 odstotkih, do dneva D imam še tri dni regeneracije, tako da bom takrat stoodstoten,« je napovedal »Ivek«, ki že tri leta sodeluje s psihologinjo
Tanjo Kajtna. Kar zadeva borbe, se je pripravljal pod vodstvom trenerja
Jureta Pantarja, ki je skupaj s selektorjem
Draganom Zarićem tudi skoval taktiko za najhujše tekmece.
Po mnenju poznavalcev je v drugi najtežji kategoriji glavni favorit Rus
Vladislav Larin, ki vodi tako na svetovni lestvici kot tudi v kvalifikacijah za OI. »Čeprav je zelo visok (195 cm), je izjemno hiter in spreten, tako da zna kaznovati sleherno napako tekmecev. A to še ne pomeni, da je nepremagljiv. Med najinim februarskim obračunom v Turčiji je bilo namreč napeto do konca,« je poudaril Trajković, ki na svetovni lestvici drži četrto, na olimpijski pa šesto mesto.
Ana Petrušić (desno) je evropska podprvakinja iz Montreuxa 2016. FOTO: Tadej Regent/Delo
Ob 23-letnem Rusu je v najožji krog kandidatov za osvojitev kolajne uvrstil še Nemca
Alexandra Bachmanna, branilca zlate lovorike izpred dveh let v južnokorejskem Mujuju, kjer se je sam – tako kot leta 2013 v mehiški Puebli – ovenčal z bronastim odličjem.
»Med najboljše tri se lahko prebije vsaj deset tekmovalcev, pri čemer je treba resno računati tudi s Korejcem in Irancem, ki na svetovni lestvici, denimo, nista med deseterico,« je poudaril član mariborskega kluba Proficio group Hwarang, ki se je junija lani razšel z dolgoletnim trenerjem
Kristijanom Kovačičem.
Ivan Trajković se odlično razume s trenerjem in prijateljem Juretom Pantarjem. FOTO: Blaž Samec/Delo
»Odtlej sodelujem z reprezentančnim kolegom in odličnim prijateljem Juretom Pantarjem, ki kot trener svoje znanje na mlajše prenaša v prostorih svojega kluba na Vrhniki in v Ljubljani. Čeprav je zdaj logistično zame vse skupaj veliko bolj naporno, rezultati kažejo, da sem se odločil pravilno.«
Komentarji