Zaradi zlomljenega prsta so ga posadili na invalidski voziček

Ljubljana – Nemški zvezdnik Sebastian Vettel, ki si je med letoma 2010 in 2013 z »rdečim bikom« pridirkal štiri zaporedne naslove svetovnega prvaka v formuli 1, se je znašel na najnižji točki svoje bleščeče kariere, v kateri je zrušil več (mladostnih) rekordov. V letošnji sezoni je namreč svetlobna leta od vrha.

Na šestih preizkušnjah si je šampion iz Heppenheima, ki že dobro desetletje živi v Švici (najprej v Walchwilu, od leta 2009 pa v Ellighausnu), izbojeval vsega 16 točk, s katerimi se v skupni razvrstitvi za svetovno prvenstvo oklepa komaj 11. mesta. Ferrarijev zvezdnik je tako globoko v senci monaškega moštvenega sotekmovalca Charlesa Leclerca, ki je s 45 točkami sedem mest pred njim, vendar tudi sam že močno zaostaja za vodilno trojico Lewis Hamilton (Mercedes), Max Verstappen (Red Bull) in Valtteri Bottas (Mercedes).


V znameniti italijanski ekipi z izkupičkom svojih dirkačev seveda ne morejo biti zadovoljni; moštvo iz Maranella namreč v konstruktorskem seštevku zaseda šele peto mesto. Tako nekonkurenčno ni bilo vse od leta 1981. Čeprav se morda zdi, da se je 33-letni Nemec, ki bo po koncu sezone »razjahal« črnega vranca in se poslovil od Ferrarija, že vdal v usodo, je pred jutrišnjo veliko nagrado Belgije (z začetkom ob 15.10) vnovič poudaril, da ne namerava izobesiti bele zastave.

»Prvenstva še ni konec in storili bomo vse, da se bomo izboljšali. Zaupam ljudem okrog sebe. Veliko si jih že več let prizadeva, da bi mi izdelali zmagovit dirkalnik. Že iz tega razloga se počutim dolžnega, da se do zadnjega borim za Ferrari,« je poudaril Vettel in na vprašanje, ali je že jasno, kje bo dirkal prihodnje leto, odvrnil, da glede tega še ni nič novega. Po krajšem premisleku je pomiril svoje (belgijske) navijače, rekoč, da skoraj zagotovo ni zadnjič v Spa-Francorchampsu. »Verjamem, da bom še prišel sem, vprašanje pa je, v kakšni vlogi ...«
 

Steza, ki jo obožuje sleherni dirkač

Kakorkoli že, na spektakularni progi v Ardenih uvodni dan (še) ni nakazal, da bi lahko krivuljo rezultatov v kratkem spet zasukal navzgor. Ravno nasprotno. Na prvem prostem treningu je z zaostankom 1,686 sekunde za najhitrejšim Bottasom (1:44,493), ki je včeraj praznoval 31. rojstni dan, pristal šele na 15. mestu, na drugem je bil še dve mesti slabši. Od prvouvrščenega Verstappna (1:43,744) sta ga namreč ločili že skoraj dve sekundi (1,939). Mimogrede: prav veliko bolje se ni godilo niti lanskemu zmagovalcu Leclercu (14. in 15.).


Zatorej bi se moral za Nemčevo četrto slavje Spa-Francorchampsu po letih 2011, 2013 in 2018 zgoditi že pravi čudež. To se dobro zaveda tudi Vettel, ki sicer ohranja v glavnem lepe spomine na tamkajšnje dirkališče. »To je steza, ki jo zaradi svoje razgibanosti obožuje sleherni dirkač. Morda nekateri zavoji ne predstavljajo več takšnega izziva, kot so ga, denimo, v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, toda kljub temu je proga ohranila še precej svojega žara. Vedno znova je tu prav poseben občutek prignati sebe in dirkalnik do skrajnih meja vožnje,« je pojasnil štirikratni svetovni prvak, ki je v Spa-Francorchampsu prvič dirkal leta 2005 v formuli 3.


»Spomnim se, da je eno dirko dobil Lewis Hamilton, drugo pa Adrian Sutil. Oba sta bila v tisti sezoni izjemno močna. Kar zadeva mojo vožnjo, pa mi v spominu ni ostalo nič posebnega,« je odvrnil Vettel, ki si je znameniti zavoj Eau Rouge in druge dele steze precej bolj zapomnil iz sezone 2006, ko je tekmoval v prvenstvu formule renault 3.5 in si zlomil prst.

»Moral sem na pregled k tukajšnjim zdravnikom in obleči tisto čudno majico, nakar so me posadili na invalidski voziček. Rekel sem jim: 'Ljudje božji, z menoj je vse v redu, samo prst imam poškodovan!' Tega ne bom nikoli pozabil,« je kolo časa za 14 let nazaj zavrtel Vettel, ki se nadeja, da bo zanj že kmalu spet posijalo sonce.