Z Gajserjevimi uspehi zanimanje raste

Marsikdo si predstavlja, da je motokros preprost: prideš, sedeš na motor in se odpelješ. Pa vendar je vtis čisto napačen, kar vsak, ki se ga loti, hitro spozna, poudarja nekdanji motokrosistični as, 22-kratni državni prvak Sašo Kragelj. Leta 2009 je ustanovil svojo akademijo, pred dvema letoma pa odprl še športni center poleg najzahtevnejše in najlepše proge za motokros pri nas, tiste v Orehovi vasi, ki je dolga leta gostila najboljše motokrosiste sveta. Na njej se je kalil in nastopal tudi Tim Gajser.

Privlači vas motokros, radi bi poskusili čisto tako rekreativno, izkušenj na motorju nimate, kam naj se obrnete, koga pokličete? »Mene. Skupaj določimo termin, glede na vaše pretekle izkušnje vam pripravim ustrezen motor in opremo, pristop je individualen. Tako se začne vsak tečaj ne glede na starost,« je povedal Sašo Kragelj, ki je v svetovnem prvenstvu petkrat stal na stopničkah, leta 2002 pa se je ovenčal z naslovom evropskega prvaka. Po koncu kariere je znanje in izkušnje usmeril v svojo motokrosistično šolo.



Obiskujejo jo otroci od četrtega leta naprej – najmanjši motorji so 50-kubični, nato se postopoma prehaja na težje –, najstarejši tečajnik je štel 75 let. »Moj oče bo prihodnje leto star 80 let, še se vozi. Pred kratkim sva šla na progo v Orehovo vas, želi si več voženj, ker malce izgublja ravnotežje in bi rad to popravil,« je Kragelj poudaril, da ljubezen do športa ne pozna starostne omejitve.

Opaža, da z uspehi Tima Gajserja v svetovnem merilu raste tudi povpraševanje po njegovih storitvah. Zanimivo, vsako leto je več deklet. Oglasijo se tudi tisti, ki imajo doma težke cestne motorje, a jih ne vozijo pogosto. »Enkrat na teden pridejo k nam na motokros, da se znebijo napetosti in dobijo občutek za drsenje. Ko so suvereni na zemlji, gredo lažje na cesto,« je razkril Kragelj.
 

Po petih urah se »odlepijo« od tal

Vsi tečajniki hrepenijo po preizkušanju proge v Orehovi vasi, a tega jim na začetku ne more omogočiti, do nje vodi postopna pot. Tečaj se začne s spoznavanjem motorja in opreme, kar traja poldrugo uro do dve uri. »Kar je več kot to, pomeni izgubo zbranosti. Predvsem pri otrocih. Pomembno je, da dobijo začetni občutek. Ko pridejo prihodnjič, vse lažje steče kot prvi dan, ki ga zaznamujejo napetost, pričakovanje, prevelika evforija,« je poudaril.

Prve ure se začnejo z oblačenjem opreme, nadaljujejo z ogrevanjem in spoznavanjem motorja. Sledi vožnja po osnovnem poligonu – ravninskih delih in ovinkih. V drugi uri ponavadi preizkusijo grbine: »Če to obvladajo, gremo na progo. Nato se učimo skokov, drže, vožnje stoje. Po petih urah se načeloma naučijo 'odlepiti' od tal.«



Ko se konča individualna vadba, jih sooči še s skupinsko dinamiko. »Na progi se je treba znati obnašati, tudi ko je na njej več voznikov,« je opozoril. Ko vidi, da tečajniki obvladajo motor, se odpravijo še drugam – preizkusit druge terene – na Madžarsko, v Lemberg, Mačkovce ... Koliko časa pa potrebuje tečajnik, da toliko osvoji motor, da vozi sproščeno in uživa? »Približno 20 treningov po dve uri. Če se je začel spoznavati z motokrosom kot popoln začetnik, pa lahko traja tudi vso sezono.«

Nekateri bi si radi le izposodili opremo in se šli vozit »po svoje«, a Kragelj pravi, da te možnosti ne ponuja, saj hoče imeti vse pod nadzorom: »Motorji so novi, eden stane 7000 evrov.« Mimogrede: motokros je eden tistih športov, pri katerih je treba seči globlje v denarnico.

Tudi Marquez, Hirscher, Kline, Flisar ...

Tečajniki jezdijo na motorjih, ki so težji od 100 kg. Vzponi, spusti, skoki, grbine, ovinki zahtevajo veliko moči in kondicije. »Tisti, ki niso poskusili te panoge, jo podcenjujejo. Pridejo tudi takšni, ki so zelo fit, a po dveh urah vidijo, da je telo utrujeno in ne čutijo več rok. Gre za specifičen šport, za katerega potrebuješ motoristično kondicijo. Pomembna je vsestranska priprava,« je poudaril sogovornik, ki ima tudi svojo tekmovalno ekipo. Ta vadi po kondicijskem programu, po katerem se je sam pripravljal med tekmovalno kariero.



Zanimivo je, da se mnogi športniki, ki tekmujejo v drugih panogah, za trening ukvarjajo z motokrosom. Eden takšnih je dirkač v motogp Marc Marquez, ki je jezdil na Gajserjevem motorju, pa smučarja Marcel Hirscher in Henrik Kristoffersen. H Kraglju sta hodila tudi smukač Boštjan Kline in tekmovalec v smučarskem krosu Filip Flisar. »Gre za šport, v katerem sta motorika in dinamika izraziti, kar pomaga pri uveljavljanju tudi v drugih panogah,« je še povedal Kragelj.