Galerija
Vsi smo na isti barki, sporoča Barcolana
Mitja Kosmina na jadralskem prazniku: Za zmago potrebuješ dobro barko, ekipo, dober start, vreme in srečo.
Mitja Kosmina s štirimi zmagami in 13 drugimi mesti za krmilom najhitrejše jadralne rakete upa na peto zmago v Trstu. FOTO: Boris Šuligoj
13. 10. 2018 | 14:35
13. 10. 2018 | 14:53
10:14
A+A-
Trst – »Barcolana ni samo največja, s posebnim sporočilom, je tudi najbolj nora in čudna jadralska regata na svetu. Zato je na njej težko zmagati. Jadralci morajo poleg vsega imeti precej sreče. V istem trenutku v zalivu piha burja z 20 vozli, vmes je 500 metrov bonace, čez ta pas pa piha za 10 vozlov maestrala. Avstralci so se vprašali, kaj je to. Sem jim rekel: to ni še nič,« je opisal Tržaški zaliv na Barcolanah najuspešnejši slovenski jadralec Mitja Kosmina.
Že ves teden na tržaški obali vse brenči, frfota, pljuska in vrvi. Včeraj zjutraj so na jubilejni 50. Barcolani prebili lanski rekord 2101 jadrnice. Gotovo jih bo veliko več kot 2200 na jutrišnji skoraj dve milji dolgi konfuzni startni črti med Barkovljami in Miramarom. Prišli bodo jadralci z vsega sveta, seveda bo največ Italijanov, Slovencev in Hrvatov. To je tudi največja slovenska regata, ker sem pride več kot 140 slovenskih jadrnic vseh velikosti in kalibrov. Kar nekaj Slovencev se resno poteguje za najvišja mesta.
Čeprav je največ pozornosti usmerjene v največje in najhitrejše, je na Barcolani še vse kaj drugega: to je velik ekonomski in kulturni dogodek, največji turistični dogodek, zaradi katerega cene v tržaških hotelih zbezljajo. Je tudi politični dogodek, na katerem čedalje pogosteje govorijo o sodelovanju, povezovanju, preseganju mej.
Zato je letošnje geslo Vsi smo na isti barki na plakatu jubilejne regate, ki ga je oblikovala kontroverzna Marina Abramović, v lokalni mestni politiki povzročilo nerazumljiv vihar v kozarcu vode. Vladajoča desničarska oblast je organizatorjem iz jadralnega kluba Grljan – Barkovlje zagrozila, da jim bo odtegnila finančno pomoč, a se je pozneje nekoliko umirila. Stari pregovor oziroma rek so tržaški desničarji razumeli kot vabilo beguncem, organizatorji in športniki pa so se držali za glavo.
Predsednik Barcolane Mitja Gialuz je tudi letos vsaj dvakrat predstavil dogodke v Sloveniji. Iz Portoroža je danes startala skupina jadrnic na prireditvi Go To Barcolana from Slovenia, ki jo sponzorira in najhitrejšo jadrnico do Trsta nagrajuje Kempinski Palace. Prvi prijavljeni in najstarejši jadralec jutri bo tudi letos 88-letni Ivan Pivac iz Izole z nekoliko mlajšo (72-letno) oldtimerko Lepo Vido, na kateri bodo zagotovo ponovno uživali njegova družina in prijatelji.
Favoriti za zmago so Spirit of Portopiccolo (lanska zmagovalka z brati Benussi in prekaljeno tržaško posadko), Way of Life (nekdanja Maxi Jena) v lasti slovenskega podjetja Sailing Planet, ki ga vodi Gašper Vinčec, z njim bosta tudi Vid Jeranko in Tomaž Čopi, pa tudi smučar Bojan Križaj. Največja izzivalka je letos iz Avstralije izposojena Tempus Fugit (prvotno CQS), na kateri so jadralci šestih narodnosti, med tremi vodilnimi bo tudi krmar Mitja Kosmina, ki je moral predstavniku lastnika na treningih dokazati, da je pravzaprav najbolj izkušen za tovrstno regato.
»Že starti na Barcolani so zunaj klasičnih pravil. Dovoljen je motor do zadnje sekunde starta. Kar 2200 jadrnic povzroča težave vsem, tudi profesionalcem. Če še nisi izkusil starta na taki tekmi, je lahko šokantno. Imamo vrhunske udeležence tekmovanj America's Cup in Volvo Ocean Race, taktik bo Enrico Zennaro iz Benetk, ki je osem let jadral z mano na Maxi Jeni. Jadrnica je dolga 30 metrov in ima 462 kvadratnih metrov jader, zelo ozko vodno linijo. Najtežje je z njo startati, ko pa začne, jo je težko ustaviti, gre kot pesem. Ranljivi smo v šibkem vetru, manj kot treh vozlov, ampak napovedan je burin s približno 10 vozli, ki se bo pozneje spremenil v jugozahodnik.
Najpomembnejša bo odločitev, kako zamenjati jadra in kdaj. Naša jadrnica ima 20 jader, s seboj jih lahko vzamemo samo sedem,« je povedal Kosmina. Maxi Jena je stala 1,6 milijona evrov, Tempus Fugit pa je bila zgrajena eno leto pozneje in je šest metrov daljša, ampak je stala 12 milijonov in sodi med deset najhitrejših na svetu. Vse bo odvisno od starta, materialov, ekipe, vremena in sreče. Niti ena stvar ne sme zatajiti.«
Kako Kosmina, sicer častni občan Trsta, razume slogan Marine Abramović? »Zame je to preprost in razumljiv stavek. Nobene politike in beguncev ne vidim. Nasprotniki so močno udarili mimo. Takšne neumnosti zmeraj spodbudi manjšina, več kot 80 odstotkov ostalih ne misli tako. Organizatorji dogodka delajo ravno v nasprotnem smislu od tega, kar poskuša doseči manjšina s hujskanjem in sovraštvom. Novozelandec v naši ekipi sploh ni razumel, v čem je problem slogana. Komaj čakam, kaj bo rekel naš Avstralec po koncu dirke. Ko smo se prvič srečali, ni imel ravno dobrega mnenja o Barcolani. Zdaj že govori, da je 'amazing' (vrhunska).«
Že ves teden na tržaški obali vse brenči, frfota, pljuska in vrvi. Včeraj zjutraj so na jubilejni 50. Barcolani prebili lanski rekord 2101 jadrnice. Gotovo jih bo veliko več kot 2200 na jutrišnji skoraj dve milji dolgi konfuzni startni črti med Barkovljami in Miramarom. Prišli bodo jadralci z vsega sveta, seveda bo največ Italijanov, Slovencev in Hrvatov. To je tudi največja slovenska regata, ker sem pride več kot 140 slovenskih jadrnic vseh velikosti in kalibrov. Kar nekaj Slovencev se resno poteguje za najvišja mesta.
Čeprav je največ pozornosti usmerjene v največje in najhitrejše, je na Barcolani še vse kaj drugega: to je velik ekonomski in kulturni dogodek, največji turistični dogodek, zaradi katerega cene v tržaških hotelih zbezljajo. Je tudi politični dogodek, na katerem čedalje pogosteje govorijo o sodelovanju, povezovanju, preseganju mej.
Mitja Kosmina pred 50. Barcolano. FOTO: Boris Šuligoj
Zato je letošnje geslo Vsi smo na isti barki na plakatu jubilejne regate, ki ga je oblikovala kontroverzna Marina Abramović, v lokalni mestni politiki povzročilo nerazumljiv vihar v kozarcu vode. Vladajoča desničarska oblast je organizatorjem iz jadralnega kluba Grljan – Barkovlje zagrozila, da jim bo odtegnila finančno pomoč, a se je pozneje nekoliko umirila. Stari pregovor oziroma rek so tržaški desničarji razumeli kot vabilo beguncem, organizatorji in športniki pa so se držali za glavo.
Predsednik Barcolane Mitja Gialuz je tudi letos vsaj dvakrat predstavil dogodke v Sloveniji. Iz Portoroža je danes startala skupina jadrnic na prireditvi Go To Barcolana from Slovenia, ki jo sponzorira in najhitrejšo jadrnico do Trsta nagrajuje Kempinski Palace. Prvi prijavljeni in najstarejši jadralec jutri bo tudi letos 88-letni Ivan Pivac iz Izole z nekoliko mlajšo (72-letno) oldtimerko Lepo Vido, na kateri bodo zagotovo ponovno uživali njegova družina in prijatelji.
Jadrnica Tempus Fugit pred startom ob tržaški obali. FOTO: Boris Šuligoj
Za Tempus Fugit 12 milijonov dolarjev
Favoriti za zmago so Spirit of Portopiccolo (lanska zmagovalka z brati Benussi in prekaljeno tržaško posadko), Way of Life (nekdanja Maxi Jena) v lasti slovenskega podjetja Sailing Planet, ki ga vodi Gašper Vinčec, z njim bosta tudi Vid Jeranko in Tomaž Čopi, pa tudi smučar Bojan Križaj. Največja izzivalka je letos iz Avstralije izposojena Tempus Fugit (prvotno CQS), na kateri so jadralci šestih narodnosti, med tremi vodilnimi bo tudi krmar Mitja Kosmina, ki je moral predstavniku lastnika na treningih dokazati, da je pravzaprav najbolj izkušen za tovrstno regato.
»Že starti na Barcolani so zunaj klasičnih pravil. Dovoljen je motor do zadnje sekunde starta. Kar 2200 jadrnic povzroča težave vsem, tudi profesionalcem. Če še nisi izkusil starta na taki tekmi, je lahko šokantno. Imamo vrhunske udeležence tekmovanj America's Cup in Volvo Ocean Race, taktik bo Enrico Zennaro iz Benetk, ki je osem let jadral z mano na Maxi Jeni. Jadrnica je dolga 30 metrov in ima 462 kvadratnih metrov jader, zelo ozko vodno linijo. Najtežje je z njo startati, ko pa začne, jo je težko ustaviti, gre kot pesem. Ranljivi smo v šibkem vetru, manj kot treh vozlov, ampak napovedan je burin s približno 10 vozli, ki se bo pozneje spremenil v jugozahodnik.
Največji jadralni praznik na svetu. FOTO: Boris Šuligoj
Najpomembnejša bo odločitev, kako zamenjati jadra in kdaj. Naša jadrnica ima 20 jader, s seboj jih lahko vzamemo samo sedem,« je povedal Kosmina. Maxi Jena je stala 1,6 milijona evrov, Tempus Fugit pa je bila zgrajena eno leto pozneje in je šest metrov daljša, ampak je stala 12 milijonov in sodi med deset najhitrejših na svetu. Vse bo odvisno od starta, materialov, ekipe, vremena in sreče. Niti ena stvar ne sme zatajiti.«
Tržaška politika po svoje razumela Marino Abramović
Kako Kosmina, sicer častni občan Trsta, razume slogan Marine Abramović? »Zame je to preprost in razumljiv stavek. Nobene politike in beguncev ne vidim. Nasprotniki so močno udarili mimo. Takšne neumnosti zmeraj spodbudi manjšina, več kot 80 odstotkov ostalih ne misli tako. Organizatorji dogodka delajo ravno v nasprotnem smislu od tega, kar poskuša doseči manjšina s hujskanjem in sovraštvom. Novozelandec v naši ekipi sploh ni razumel, v čem je problem slogana. Komaj čakam, kaj bo rekel naš Avstralec po koncu dirke. Ko smo se prvič srečali, ni imel ravno dobrega mnenja o Barcolani. Zdaj že govori, da je 'amazing' (vrhunska).«
Kaj pravi veteran o nedeljskem jadralskem prazniku in tekmovanju
V karieri sem kotiral visoko v match raceu, kjer je veliko odvisno od štarta. Štart je ena mojih večjih vrlin.
Štartali bomo z lahkim burinom 10 do 15 vozlov, ali še nekaj manj. Za nas, večje barke, je pomembno, ali bo do napovedane spremembe prišlo že v prvi stranici ali kasneje. Ta prehod z enega vetra na drugega, bo bistveno vplival na taktiko. Menjava jader vzame nekaj časa. Mi bomo (zaradi teže) vzeli samo sedem jader...
Okoli mene so sami vrhunski jadralci. Zame je bila pomembna vzpostavitev hierarhije, ki je potrebna na takšni jadrnici in lahko samozavestno povem, da smo na treningih domači jadralci izplavali na površje in dokazali našo veljavo. V tem primeru gre zasluga tudi naši šoli jadranja.
Izjemne. Vodne linije je za 30 metrov, ima nekoliko nižji jambor od konkurenčne Spirit of Portorpiccolo. Vendar ima najožjo vodno linijo. Občutki na njej so bili ekstremni. Po dveh treningih sem padel "notri". Jadrnica se obnaša drugače. Zelo dobro gre skozi vetrovne luknje, ker je upor minimalen. Ko enkrat štarta, jo je težko ustaviti, ima lepe možnosti prebijanja. Barka je bila planirana za rekorde na oceanu. Za tehnično regato na tako kratkem regatnem polju je to zanje najbolj šibka točka. Če bomo morali menjati jadra, bo to v zelo kratkem času res težko izpeljati.
Začel sem leta 1983 in potem sodeloval neprekinjeno. Če bi sešteli uvrstitve, sem verjetno res pri vrhu, ampak bil sem tudi 67. in 159., tudi odstopil sem že. Regati so se jadralci do leta 1990 smejali. Prelom je bil sredi devetdesetih, ko smo Slovenci štirikrat (najprej Dušan Puh, potem še Mitja Kosmina, op. a.) zmagali . Potem so začele prihajati vse zahtevnejše in vse bolj prestižne jadrnice s svetovnih tekmovalnih polj.
Imam občutek, da sem v tem mestu pustil neko sled. To je dober občutek. Tu imam ogromno navijačev. Spoštujejo mojo nevtralnost, to, da nisem odnehal, čeprav sem bil večno drugi. Začutili so, da sem borec, tekmovalec in ne politik. S tem, da mi izražajo podporo, mi vračajo moj trud. Trst spoštuje slovenske jadralce, čeprav tega morda v Sloveniji ne razumemo. V Trstu sicer manjši del političnih predstavnikov še zmeraj rovari, toda večina v mestu je vzpostavila bistveno drugačno, svetovljansko in čezmejno prijateljsko vzdušje.
Res je. V teh krajih z leti vse bolj čutim korenine. Oče je iz Šempolaja pri Nabrežini, moji dedi in prastrici so od tam. Nekaj ostane za zmeraj v genih.
Na olimpijadi v Barceloni leta 1992 sem bil v razredu leteči holandec 12. , ampak sem imel v zadnjem plovu tudi zmago in pred tem tretje mesto. Sicer pa sem bil državni prvak v prav vseh jadralskih razredih.
Tega nisem rekel zaradi prepotentnosti. Želim si zmagati. V karieri smo naredili tudi vrhunske regate, brez majhne napakice in prišli v cilj drugi. V sebi sem bil zadovoljen. Sem bil pa tudi drugi, a sem naredil toliko napak, da me je bilo sram nastopa. Pod črto, v ponedeljek po nedeljskem jadranju, za sponzorje in za nadaljevanje projekta šteje samo zmaga.
(B.Š.)
Startna črta je dolga več kot 3 kilometre. Začetek je izrednega pomena. Kako se boste znašli med rekordnimi 2300 jadrnicami?
V karieri sem kotiral visoko v match raceu, kjer je veliko odvisno od štarta. Štart je ena mojih večjih vrlin.
Kakšno bo v vreme?
Štartali bomo z lahkim burinom 10 do 15 vozlov, ali še nekaj manj. Za nas, večje barke, je pomembno, ali bo do napovedane spremembe prišlo že v prvi stranici ali kasneje. Ta prehod z enega vetra na drugega, bo bistveno vplival na taktiko. Menjava jader vzame nekaj časa. Mi bomo (zaradi teže) vzeli samo sedem jader...
Se je bilo težko uveljaviti v takšni jadralsko razvpiti ekipi?
Okoli mene so sami vrhunski jadralci. Zame je bila pomembna vzpostavitev hierarhije, ki je potrebna na takšni jadrnici in lahko samozavestno povem, da smo na treningih domači jadralci izplavali na površje in dokazali našo veljavo. V tem primeru gre zasluga tudi naši šoli jadranja.
Kakšne tehniče lastnosti ima jadrnica Tempus Fugit?
Izjemne. Vodne linije je za 30 metrov, ima nekoliko nižji jambor od konkurenčne Spirit of Portorpiccolo. Vendar ima najožjo vodno linijo. Občutki na njej so bili ekstremni. Po dveh treningih sem padel "notri". Jadrnica se obnaša drugače. Zelo dobro gre skozi vetrovne luknje, ker je upor minimalen. Ko enkrat štarta, jo je težko ustaviti, ima lepe možnosti prebijanja. Barka je bila planirana za rekorde na oceanu. Za tehnično regato na tako kratkem regatnem polju je to zanje najbolj šibka točka. Če bomo morali menjati jadra, bo to v zelo kratkem času res težko izpeljati.
Od kdaj tekmujete na Barcolani in kako uspešni ste bili?
Začel sem leta 1983 in potem sodeloval neprekinjeno. Če bi sešteli uvrstitve, sem verjetno res pri vrhu, ampak bil sem tudi 67. in 159., tudi odstopil sem že. Regati so se jadralci do leta 1990 smejali. Prelom je bil sredi devetdesetih, ko smo Slovenci štirikrat (najprej Dušan Puh, potem še Mitja Kosmina, op. a.) zmagali . Potem so začele prihajati vse zahtevnejše in vse bolj prestižne jadrnice s svetovnih tekmovalnih polj.
Mesto Trst vas zaradi vaše vloge na Barcolani spoštuje bolj kot Slovenija, saj so vam podelili naziv častnega meščana...
Imam občutek, da sem v tem mestu pustil neko sled. To je dober občutek. Tu imam ogromno navijačev. Spoštujejo mojo nevtralnost, to, da nisem odnehal, čeprav sem bil večno drugi. Začutili so, da sem borec, tekmovalec in ne politik. S tem, da mi izražajo podporo, mi vračajo moj trud. Trst spoštuje slovenske jadralce, čeprav tega morda v Sloveniji ne razumemo. V Trstu sicer manjši del političnih predstavnikov še zmeraj rovari, toda večina v mestu je vzpostavila bistveno drugačno, svetovljansko in čezmejno prijateljsko vzdušje.
Po prednikih ste zamejski Slovenec.
Res je. V teh krajih z leti vse bolj čutim korenine. Oče je iz Šempolaja pri Nabrežini, moji dedi in prastrici so od tam. Nekaj ostane za zmeraj v genih.
Tudi vaš oče je bil jadralec. Leta 1960 je v Rimu zasedel 8. mesto na olimpijskih igrah. Kaj pa vi, ste ga prehiteli?
Na olimpijadi v Barceloni leta 1992 sem bil v razredu leteči holandec 12. , ampak sem imel v zadnjem plovu tudi zmago in pred tem tretje mesto. Sicer pa sem bil državni prvak v prav vseh jadralskih razredih.
Še zmeraj menite, da drugo mesto na Barcolani ni nobeno mesto?
Tega nisem rekel zaradi prepotentnosti. Želim si zmagati. V karieri smo naredili tudi vrhunske regate, brez majhne napakice in prišli v cilj drugi. V sebi sem bil zadovoljen. Sem bil pa tudi drugi, a sem naredil toliko napak, da me je bilo sram nastopa. Pod črto, v ponedeljek po nedeljskem jadranju, za sponzorje in za nadaljevanje projekta šteje samo zmaga.
(B.Š.)
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Berite Delo 3 mesece za ceno enega.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Predstavitvene vsebine
VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine
Komentarji