Veseli se premora, ker ga res potrebuje

Že nekaj časa najbolj vroče ime v svetu navpičnih sten, športna plezalka Janja Garnbret, je tudi v Münchnu poskrbela za navdušujoče predstave. Na istem prvenstvu stare celine je osvojila naslova evropske prvakinje v balvanih in težavnosti. Po novem dosežku se najbolj veseli kratkega oddiha, 48 ur premora do novega boja za zlato odličje. Garnbretova je postala druga tekmovalka v zgodovini, ki je isto leto postala evropska prvakinja v dveh disciplinah športnega plezanja. Pred dvema letoma je na EP v Moskvi, ki ga je Garnbretova izpustila, to uspelo Rusinji Viktoriji Meškovi. »Najprej se veselim dveh dni premora, ker po štirih dnevih tekmovanja mislim, da ju res potrebujem,« je v nedeljo po osvojenem še drugem zlatu na prizorišču na Kraljevem trgu v bavarski prestolnici povedala 23-letna Korošica.

»Vem, da me bo po balvanih vse bolelo, tako da upam na masažo. Drugače pa mislim, da bom po dveh dneh pavze spet prišla nazaj res spočita, tako da bo vse spet normalno,« se je slovenska šampionka ozrla že na nadaljevanje prvenstva, ko je s popolnim izkupičkom dveh zmag in 2000 točk v seštevku obeh disciplin prva favoritinja za še tretji naslov evropske prvakinje v novi olimpijski disciplini: balvani-težavnost. Z osvojenim tretjim evropskim zlatom bi seveda poskrbela za nov mejnik.

Spet je premagala zakone teže. FOTO:Tobias Schwarz/AFP

Danes bosta sicer znana tudi prvaka v hitrostnem plezanju, tretji posamični disciplini, ki pa za Slovence ni več zanimiva, potem ko je hitrost samostojna olimpijska disciplina in ne več del kombinacije, v kateri je Garnbretova lani avgusta v Tokiu postala prva olimpijska šampionka. Štirje dnevi tekmovanja po vrsti, najprej kvalifikacije, nato pa še odločilna dneva s polfinaloma in finaloma, sta pustila posledice. V zahtevni finalni smeri v težavnosti je Slovenka utrpela površinsko poškodbo kazalca desne roke pri zadnjem skoku. Za prestiž je skušala zadržati vrh smeri, ki pa se ji je izmuznil iz rok.

Poviti prst

V nedeljskem polfinalu in finalu v balvanih je tekmovala s povitim prstom. »Ni bilo najbolj prijetno. S trakom na prstih nobenemu plezalcu ni všeč plezati, saj nimaš enakega občutka, kot če bi bil brez. Spet sem se naučila nekaj novega, da lahko normalno plezam tudi , če se mi zgodi kaj takega. Narediti ne moreš ničesar drugega, kot da težavo odmisliš in poskušaš narediti najboljše v dani situaciji,« je pojasnila Garnbretova.

Pot do drugega zlata prav tako ni bila lahka. Že na začetku finala, na prvem od štirih balvanov, slovenska finalistka presenetljivo nikakor ni mogla osvojiti vrha smeri. Nenadno šibkost serijske zmagovalke so začutile tudi tekmice. »Zagotovo se to vidi. Ni dobro, da narediš napako v načeloma lahkem balvanu, ki bi ga moral splezati. In brez dvoma ... Če imaš slab začetek, daš motivacijo tudi drugim, ampak s tem se nisem obremenjevala, saj sem vedela, da bodo naslednji trije balvani težki,« je pojasnila.

Zlato deklico športnega plezanja čaka še finale v novi disciplini balvani - težavnost. FOTO: Tobias Schwarz/AFP

Izkazalo se je, je nadaljevala Garnbretova, da finale nikakor ne bo flash-runda, kot rečejo v plezalskem žargonu, torej da ne gre za rundo, v kateri moraš splezati vse balvane v prvem poskusu. »Vedela sem, da se lahko zgodi karkoli, gotovo pa vidiš, da so tekmice še bolj motivirane ob tvoji napaki.« V nedeljo zjutraj se ni zbudila z mislijo na nov naslov: »O tem ne razmišljaš. To se vse dogaja podzavestno. Zjutraj ob šestih, ko mi je zvonila budilka, sem se najprej vprašala: 'Zakaj sem si nastavila budilko tako zgodaj?' Potem sem si rekla: 'okej, tekma je, gremo plezat, gremo uživat, gremo se imet fajn'. To je to.«

Zbudi se polna energije

»Ko sta na sporedu polfinale in finale, se že zjutraj zbudim polna energije, budna, ker vem, da je danes dan D. Tudi tokrat (v nedeljo, op. a.) ni bilo nič drugače, nisem bila živčna, temveč vesela, da grem spet plezat,« je opisala občutke evropska prvakinja. Kot je dejala, je v težavnosti na poti do prvega naslova evropske prvakinje zaupala vase. Tudi v nedeljo je. »A bilo je težko, ker se ni začelo tako, kot sem jaz vedela, da znam.« »Težko je bilo držati koncentracijo do konca. Če prvi balvan splezaš, ti vedno odleže in potem samo 'zastartaš' 100-odstotno naprej naslednje tri balvane. Zdaj pa nisem začela dobro. Balvani so bili drugačni, bolj posebni, moral si res razmišljati, kaj narediti, tako da je bilo težko,« je še podoživela nedeljski finale.

Prvega balvana se je napačno lotila. »Nisem ravno vedela, kako naj se spravim v določen položaj. Ni mi 'kapnilo'. To se dogaja. Ves čas moraš razmišljati, včasih se izide, drugič ne. In v prvem balvanu se mi ni.« Nato pa se je zbrala in v naslednjih dveh osvojila vrh, s čimer je naredila razliko, ki je tekmice niso mogle nadoknaditi.