»Dajva, udariva se še enkrat,« je s čivkom spomnil poraženec. Odgovor je bil takojšen. »Mar se ne spomniš, kako se je razpletlo?« je spomnil zmagovalec.
Središče boksarskih spektaklov Caesars Palace v Las Vegasu še pomni, še bolj pomnijo največji boksarski navdušenci in tudi glavna gladiatorja. Pred natanko 35 leti sta
Marvin Hagler »
Marvelous«
(Čudoviti, dotlej 60 zmag, dva poraza, 50 nokavtov) in
Thomas Hearnes »
Hitman« (Udarjalec, 40 zmag in poraz, 34 nokavtov) uprizorila enega od najveličastnejših dvobojev v zgodovini.
Skozi rekordnih 21 promotorskih srečanj se ga je oprijel naziv
The Fight (Boj), po njem pa se je spremenil v
The War (Vojna).
Štirje veliki so zasenčili tudi supertežkokategornike
V osemdesetih letih so zvezdniške »supertežkaše« zasenčili štirje mušketirji velterske kategorije, ob zdaj 65-letnem Haglerju in 61-letnem Hearnesu še najpopolnejši boksar
Sugar Ray Leonard (63) in edini Neameričan nepopustljivega levjega srca Panamec
Roberto Duran (68).
Samo osem minut in eno sekundo je trajala neznanka, kdo bo iz »vojne« izšel kot zmagovalec. Kratko, a sladko, to je bila borba v pravi prvinski izvedbi, od prve runde so leteli udarci zdaj enega, zdaj drugega borca. Hagler je sprožil 173 udarcev (zadel 96, 55,5 %), Hearnes 166 (94, 56,6 %). »Čudoviti« plešec in nižji (177 cm) Hagler je imel manjšo vlogo favorita, višji (186 cm) »Udarjalec« in gibljivejši Hearnes se je bliskovito in spektakularno prebijal med velike.
Kdo ve, kako bi se razpletlo, če bi Hearnes bil malenkost bolj obramben, saj je nekaj sekund pred nokavtom Haglerju razbil arkado. Po zdravniškem posredovanju je sodnik odločil nadaljevanje dvoboja. Hagler se je spremenil v bika, ki mora dvoboj predčasno končati. Direkt s Haglerjevo desnico za levo uho je zamajal Hearnesa, potem je sledil še zadnji rafal udarcev in mlajši izzivalec je padel kot pokošen. Vstal je tik pred koncem sodnikovega štetja, a se je tako opotekal, da je Hagler lahko samo še zmagovalno dvignil roke.
Masaža zamajala noge
»Moje noge so bile že pred nokavtom mehke,« je potožil Hernes. Ujezil je trenerja Emanuela Stewarda, ker si je brez njegovega dovoljenja uro pred dvobojem privoščil predolgo masažo nog. Trener je že po prvi rundi opazil, da so majave. »Masaža!? Za mojim hrbtom!« je besnel Steward.
»Vesel sem, da sem zadel udarec. Rekel pa sem tudi mu, da en njegov najboljši udarec ne bo dovolj,« je Hagler uresničil drzne napovedi pred dvobojem, da bo v tretji rundi strl tekmeca.
Panamec Roberto Duran (levo) se je z Marvinom Haglerjem pomeril le enkrat in izgubil po točkah. FOTO: Reuters
Zmagovalec je bil tudi eden od največjih promotorjev, odvetnik in poslovnež
Bob Arum. »To je bil referendum o boksu. Zmagal je boks,« je spomnil Arum, ki je dve leti pozneje pripravil še »zadnjo rundo«, dvoboj med najboljšima od četverice, Haglerjem in Leonardom.
Tudi ta, imenovan »The King of the Ring« (Kralj ringa), je bil v aprilu 6., po točkah ga je dobil eden od najboljših boksarjev v zgodovini Sugar Ray Leonard. Hagler je s porazom, šele tretjim (vsi po točkah) v 67 dvobojih, od tega jih je 52 odločil z nokavtom, in po šampionskih šestih letih ter sedmih mesecih – drugi najdaljši niz v zgodovini minulega stoletja – končal izjemno kariero. Po njej se je ustalil v Italiji v Milanu.
Komentarji