V bazenu z dirkaškimi morskimi psi pograbil velik plen

Lepi spomini, ni kaj, Matjaž Tomlje jih je včeraj ob jubilejni priložnosti spet obujal. Leta 1994 je namreč na vzdržljivostni avtomobilski dirki 24 ur Le Mansa osvojil skupno deseto mesto in tretje v razredu GT2, v ekipi Konrad Motorsport sta mu družbo delala Nizozemca Cor Euser in Patrick Huisman.

Tomlje je najprej za dirko na podlagi svojih zvez dobil možnost nastopa v ekipi Konrad Porsche, da bi nabral vsaj malce izkušenj, pa je za ekipo nastopil na dirki 1000 km Pariza. Odlično se je odrezal, saj ni imel izkušenj s tako hitrimi avtomobili, kot so porscheji in ferrariji v razredu GT. Hitrosti, ki jih je dosegal na domačih dirkah, so bile največ 200 km/h, s porscheji pa so bile približno 280. Tudi dirke so trajale več časa, zato so bili potrebni telesna kondicija in treningi. Najtežje je bilo s financami.

Po uspešnem treningu v Parizu je prišla dirka v legendarnem Le Mansu, Tomlje, ki je bil navajen zmagovati doma, se je soočil s svetovno konkurenco in s prepoznavnimi svetovnimi dirkači, s prenekaterimi šampioni in z nekdanjimi vozniki formule 1. S kolegoma v ekipi si je za nalogo zadal le to, da odpelje dirko.

»Rezultat ni pomemben, treba je priti v cilj,« je poudaril. Je pa v prvi tretjini preizkušnje celo zdrsnil s steze. »Na ravnini pred ovinkom me je prehitel prototip toyote, ki me je obšel s silovito hitrostjo. Želel sem se kar kosati z njim in v ovinku nisem popustil. Vendar je toyota ovinek speljala kot po tirih, mene pa je zasukalo za 360 stopinj in končal sem v pesku ob progi,« se je včeraj spominjal.
 

Vožnja na slepo

V nočni vožnji se je ekipi dogodila okvara menjalnika, po hitri menjavi so v razpredelnici padli za nekaj mest, vendar niso obupali in so nadaljevali v svojem ritmu. »V zgodnjih jutranjih urah je sonce nizko in voznika v vožnji v ovinkih pri velikih hitrostih zaslepi. A vendar voziš kar na slepo, saj je za teboj tekmec, ki le čaka, da bi storil napako in da bi te prehitel,« je o jutranjem dirkanju razlagal Tomlje.

Podnevi se je ekipa vztrajno vzpenjala v vrstnem redu. V nedeljo ob 16. uri, ko je padla kockasta zastavica, so Matjaž Tomlje in ekipni sodirkači končali na desetem mestu v skupni razvrstitvi in na tretjem mestu v razredu GT2.



Tomlje je krst v Le Mansu dobro prestal, a želel si je še več, hitrejši dirkalnik, prototip, ki je sposoben zmagati. Za leto 1995 mu je uspel dogovor z moštvom Courage Competition. To je imelo načrt, da na dirki nastopi z dvema novima voziloma, ki ju bo poganjal Chevroletov motor, in z enim starejšim s Porschejevim motorjem.
 

Diskvalifikacija zaradi teže

Tomlje se je dogovoril za Porschejevo vozilo, saj mu je bil ta koncept blizu. Vendar je na tehničnih pregledih Courage slovenskega dirkača prelisičil in ga prijavil v prototip s Chevroletovim motorjem, kar Tomljetu ni nikakor ustrezalo.

Na treningu je bilo obilo težav, saj se je Matjaževemu vozilu odlomila prestavna ročica. Kljub temu je bil avto hiter in ekipa je na treningu dosegla tretji najboljši čas, kar je bila senzacija. Vendar je bilo navdušenja kmalu konec, prišla je tragična vest, avtomobil je diskvalificiran. Ob tehtanju je bilo vozilo za nekaj kilogramov prelahko. Tako se je za Matjaža Tomljeta končal obetavni Le Mans 1995.