Tradicija za Petruccija, kaj menijo pri Ducatiju?

Če bi obveljala tradicija zadnjih let, se Danilu Petrucciju nasmiha uspeh tudi v nedeljo v Barceloni. Tako lani kot predlani je bil namreč zmagovalec VN Italije dva tedna pozneje najhitrejši tudi v Kataloniji, obakrat pa je bil prvi Ducatijev adut: najprej Andrea Dovizioso in nato še Jorge Lorenzo. In nov Petruccijev podvig niti ne bil večje presenečenje, čeprav je prvega dosegel šele v svoji osmi sezoni v razredu motogp.

Italijan je znal v Mugellu iztisniti več iz svojega ducatija kot Dovizioso, znal pa je tudi odbiti drzne napade Marca Marqueza. V nedeljo resda ne bo štartal na domači progi, toda dirkališče Montmelo sodi v krog prizorišč SP, ki njegovemu motorju zelo ustrezajo. Seveda pa ne kaže pozabiti niti na njegovega rojaka Doviziosa, ki je pred dvema tednoma pihal od jeze: računal je, da bi se lahko povsem približal Marquezu ali da bi lahko celo prevzel vodstvo na skupni razpredelnici, a je zaostal tako za Špancem kot za moštvenim sotekmovalcem. Nelagodje je začutil tudi Petrucci, zato je pohitel z zagotovilom, da pozna ekipno hierarhijo in da bo v preostanku sezone pomagal Doviziosu, da bi prvič osvojil naslov svetovnega prvaka.

To je seveda račun brez Marqueza. V uvodnih šestih dirkah sezone je trikrat zmagal in bil dvakrat drugi, vodil v 88 od doslej 142 prevoženih krogov (sledita mu Dovizioso z 22 in Petrucci s 14) ter zbral 20 točk več kot v enakem obdobju lanske sezone, v kateri si je privozil šampionski naslov že pred zadnjimi tremi dirkami. Tokrat pa mu prednost 12 točk pred Doviziosom, 27 pred Alexom Rinsom in 33 pred Petruccijem ne dopušča mirnega spanca. Iz ušes so mu kadi zaradi nenehnega računanja, kako bi lahko izdatneje obogatil svojo bero v domači Kataloniji. V Barceloni je doslej dosegel le eno zmago v razredu motogp (leta 2014), toda z izjemo leta 2015, ko je zapeljal v pesek ob progi in padel, se je vedno prebil med najboljšo trojico; v zadnjih treh sezonah je bil drugi.


 

Agostini za stare čase

Legendarni Giacomo Agostini, s 15 naslovi svetovnega prvaka v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja (7 do 350 ccm, 8 do 500 ccm) najuspešnejši motorist vseh časov, je prepričan, da pričakovana ofenziva Ducatija ni resneje zamajala Marquezovega prestola. »Res je, v Mugellu je bil 'šele' drugi in nasploh velja, da nihče ni nepremagljiv. Tudi Marc kdaj pade in ne dokonča dirke, kar pa se zgodi v enem od desetih primerov. V preostalih dirkah pa je sposoben doseči več zmag in zbrati več točk kot njegovi tekmeci. Če ni prvi, je pač drugi in zato je glavni favorit tudi v tej sezoni. Doslej me ni nihče prepričal, da moram spremeniti mnenje,« ocenjuje nekdanji sloviti as iz Brescie, ki bo v nedeljo praznoval 77. rojstni dan. Ponuja pa tudi pogled na drugo italijansko legendo Valentina Rossija in današnji motociklizem.

»Tudi Diego Maradona ne bi tako dobro igral nogometa pri 40 letih, kot ga je pri 20. Lahko se počutiš mladostnega, a nisi več mladenič in o vsem razmišljaš drugače kot leta poprej. Osebno imam še vedno raje stare, dobre čase, čeprav so bile dirke veliko nevarnejše in smo vsake dva tedna pokopali kakšnega prijatelja. Današnje dirkanje ne zahteva razmišljanja: ob silni tehnologiji ti motor svetuje, kdaj moraš zavirati, imaš varne čelade, oblačila, dodatne zaščite in zračne blazine, tik ob progi pa ni kamnitih sten ali železnih ograd. Včasih je bil pomemben zgolj človeški dejavnik, odnos med dirkačem in mehanikom,« poudarja Agostini.