Tako dolgo še niso bili brez bazena

Če ne bi bilo zloveščega virusa, bi bili danes vodilni slovenski plavalci v Budimpešti, kjer bi v pravi metropoli plavanja in sploh športnih panog v bazenu nestrpno odštevali do ponedeljkovega začetka prvenstva stare celine. Zdaj pa so člani naše reprezentance že dva meseca brez bazena, kar se jim na športni poti še ni zgodilo. Kako naprej – o tem smo se včeraj pogovarjali s selektorjem izbrane vrste Gorazdom Podržavnikom.



»Dva meseca? Pa saj toliko nismo bili zunaj vode v petih letih skupaj,« je poudaril selektor, ki se podobno kot stanovski kolegi po vsem svetu še ni srečal s tako nenavadnim izzivom priprave tekmovalcev, ko ti sploh ne morejo uporabljati svojega temeljnega prostora – torej bazena – za treninge in tekme. Potem ko so v pisani paleti slovenske športne scene mnogi vendarle prekinili post in začeli organizirano vadbo vsaj v manjših skupinah, do včeraj to v plavalnem primeru še ni bilo mogoče. Zaradi posebnih značilnosti bazena so namreč Tjaša Oder in druščina morali še vedno čakati zeleno luč k štartnemu kamnu, saj morajo tu ob temeljnem sklepu vlade počakati še na prav posebno dovoljenje Nacionalnega inštituta za javno zdravje.



»Dejansko zdaj že nestrpno čakamo, prav v teh dneh, pa četudi v poznih večernih urah, bi morali dobiti ta posebna navodila, pri katerih gre, kot domnevam, predvsem za zahtevano večjo navzočnost klora v vodi, kot smo ga vajeni,« je obrazložil prvi mož slovenske plavalne stroke, ki se je tokrat prav posebej veselil prvenstva v glavnem madžarskem mestu. To je pogosto pripravljalo izjemno odmevna plavalna ali vaterpolska tekmovanja, nazadnje v spominu ostaja vrhunsko organizirano svetovno prvenstvo v poletju 2017. Toda Podržavnika ni veselilo le spoznanje o dogodku v mestu izjemne plavalne prepoznavnosti – mimogrede, ni metropole na stari celini, kjer bi imeli toliko bazenov in kopališč s termalno vodo kot prav v Budimpešti –, še bolj vznesen je bil zaradi izjemne pripravljenosti, ki so jo v zadnjem obdobju pred začetkom pandemije koronavirusa razgrinjali nekateri naši plavalci. »Seveda najbolj poznam tiste, s katerimi delam pri svojem klubu na Ravnah, zlasti Tjaša Oder, ki se ji je za malo izmuznila kolajna na zadnjem zimskem evropskem prvenstvu decembra lani v Glasgowu bi v Budimpešti odločno napadla uvrstitev na stopničke, povrh bi bila tudi sproščena, saj si je že priplavala normo za nastop na OI. A zelo blizu te norme je bila tudi Tjaša Vozel, krivuljo navzgor so kazali dosežki mladega vala s Katjo Fain in Nežo Klančar, iz ZDA so prihajale spodbudne novice o Tjaši Pintar, tudi Martin Bau je spet napredoval. Pravzaprav mi je bil, kot že večkrat v zadnjih letih, neznanka le Peter John Stevens, toda na temelju izkušenj s tekem bi se najbrž tudi on zelo ambiciozno lotil tega EP, na katerem sem pričakoval vsaj dve kolajni,« ni skrival Podržavnik, ki je pred dnevi zaploskal preložitvi prvenstva. Sprva naj bi bilo ob koncu avgusta, zdaj bo v majskem terminu leta 2021.


 

Zgled na Nizozemskem in Madžarskem

»Četudi bi jutri začeli trenirati, pa se to očitno še ne bo zgodilo, bi bilo nemogoče doseči ustrezno tekmovalno raven za avgust. Že za december, ko naj bi imeli naslednje SP v 25-metrskem bazenu, sem glede pričakovanj zelo zadržan,« pravi mož, ki je pri odgovornih na državni ravni glede plavanja vendarle pogrešal več prožnosti: »Poglejte, na Nizozemskem, v Italiji ali na Madžarskem zdravi že nekaj časa vadijo skupaj v bazenu in pri tem ni nikakršnih težav. Res pa je, da se je domov vrnila okužena s priprav v Turčiji skupina madžarskih plavalcev, a je morala pri priči v karanteno. Žal mi je, ker naši plavalci vadijo le doma na daljavo, kar seveda ne more nadomestiti treninga v bazenu,« nam je še povedal Podržavnik, ki je med mučnim čakanjem skupaj z drugimi pri Fužinarju opravil tudi koristno reč – balona nad bazenom v športnem parku na Ravnah ni več, ogrevana voda je nared za plavalce. Le da dobijo še tisto zeleno luč oblasti.