Srbija je igrala brezhibno

Sem presrečen, a če bi zmagali, bi jokal. Vesel sem, da se je na evropsko odbojkarsko sceno vrnila Vzhodna Evropa, prvič pa smo videli derbi nekdanje Jugoslavije.



V prvem nizu je bilo prelepo, da bi se tako nadaljevalo. Deloval je sprejem servisa, zato smo lahko igrali po sredini, a nato se je vse obrnilo. Ko je popustil sprejem in ko ni bilo več igre po sredini, za povrh pa ni bil razpoložen niti noben korektor, smo zašli v velike probleme.

Srbi so bili od drugega niza naprej vrhunski v bloku, hkrati pa so tudi v borbenosti in želji pokazali več od nas. Srbski korektor ni imel dobrega dne, toda zato je bil nerešljiva uganka Uroš Kovačević. Vsako žogo je spremenil v zlato, zato mu lahko samo čestitamo, enako pa velja za celotno srbsko reprezentanco. Srbi so pokazali zares veliko.



Žal mi je, da smo se v drugem nizu ustrašili in da nismo imeli več žara v očeh, torej tistega, kar smo imeli v Stožicah. Tako je bilo zaradi odlične Srbije, saj si včasih slabši tudi zaradi vrhunskega nasprotnika in v tem finalu je Srbija odigrala brezhibno. Ni kaj, zasluženo je najboljša v Evropi.

Kovačević je imel vrhunski dan. Že tako je vedno neugodno igrati proti levičarju v četrti coni, tokrat pa je igral na izredni ravni. Nam nikakor ni stekel sprejem, posledično pa tudi ni bilo sredinskih napadov Alena Pajenka in Jana Kozamernika, zato je bilo težko.



V moderni odbojki brez dobrega dne na sprejemu ni možno dobiti tekme. Srbi so odlično predvidevali, zato niso servirali na moč, ampak so taktično udarjali tudi krajše žoge. Sprejem nikakor ni samo vprašanje znanja, ampak predvsem dnevnega občutka. Naši zagotovo vse znajo, toda pridejo dnevi, ko preprosto ne gre, z vsako napako pa je vse samo še težje.

Po 34 letih smo tako ponovno videli slovanski finale. Odbojka raste, odbojka se širi, prihajajo novi sponzorji, k sreči pa smo del tega tudi Slovenci. Dobiti moramo še več mladih in nadaljevati rdečo nit uspehov. In uspeh bo, četudi bomo kdaj v prihodnosti šesti ali osmi.