Spomnimo se Petre Majdič, šport bo našel pot

Na prvo žogo, ko se šport na planetu naenkrat ustavi, človek najprej pomisli nase, češ kaj bom pa zdaj, ko ne bo tekem. Potem se mu zasmilijo športniki, ki so ostali brez dela in s porušenimi načrti, morda se še zdrznemo ob objavi finančne škode, ki jo bodo utrpeli organizatorji prireditev, kot sta bili Vitranc in Planica.

A kot pravi Tomaž Ambrožič, direktor agencije Sport Media Focus in guru na Slovenskem na področju športnega marketinga, je stvar zaradi koronavirusa veliko bolj kompleksna in bo imela dolgoročne posledice tako za lokalni kot globalni šport. A ob tem dodaja, da je ravno šport tisti, ki ima v naravi kljubovanje in zna postaviti stvari na pravo mesto. Ker daje ljudem nekaj več – navdih.

»Zdaj se bo pokazalo, da je šport v bistvu en velik posel,« je začel Ambrožič. »V zadnjih 50 letih se je iz amaterizma razvil v zelo pomembno gospodarsko dejavnost. To industrijo zastopajo športniki in še ogromno drugih ljudi, ki niso postavljeni v prvi plan. Ljudje po klubih, zvezah, dogodkih, mediji, agencije in podobno. Vsem se je naenkrat vse ustavilo. Glede na to, da se kaj takšnega še nikdar ni zgodilo, si nihče ne zna predstavljati, kaj vse bo to potegnilo za seboj in kakšne bodo posledice. Zdelo se je samoumevno, da je nekdo plačal televizijske pravice in jih potem zaračunaval naprej uporabnikom pred ekrani, ki plačujejo telekomunikacijske storitve operaterjem, zdaj pa so ostali brez tega, za kar plačujejo.«
 

Šport je večji, kot si večina predstavlja

Športniki so zelo prizadeti, a mogoče še toliko bolj vsi ostali okrog njih, opozarja sogovornik. »Največji globalni zvezdniki seveda ne bodo morali dobiti prejemkov, na katere so računali in ki so zapisani v njihovih pogodbah, ker se je celotna industrija ustavila. Zdaj vidimo, kako nogometne lige, ki se financirajo iz naslova TV-pravic, mrzlično iščejo načine, kako bi dokončale sezone. V nasprotnem primeru se jim računica sesuje. Premier league, denimo, je ocenila, da bi klubi izgubili okrog 700 milijonov funtov. Ta lahko v trenutku pomeni bankrot za vse. To je zelo kompleksna situacija, ampak zdaj se bo mogoče videlo, da je šport večji, kot so si nekateri predstavljali,« je pojasnil Ambrožič, ki je v zadnjih letih sodeloval pri praktično vseh večjih športnih projektih v državi, tudi eurobasketu 2013 in odbojkarskem EP.



Potezo Uefe z Aleksandrom Čeferinom, ki je preložila euro za eno leto. je pozdravil. »Uefa je sestavljena iz zvez, te pa iz klubov, zato je edino pravilno, da je podprla bazo. Je vrh piramide in mora omogočiti, da spodnji del lahko stoji in se razvija. Mislim, da ji bo kmalu moral slediti Mednarodni olimpijski komite in preložiti OI v Tokiu. Marsikaj se bo podrlo, treba bo biti predvsem potrpežljiv, morda ne reagirati prehitro in slepo vztrajati pri nekaterih stvareh, ker se bo to vrnilo kot bumerang. Bodo pa vse te preložitve pomenile, da bo minilo vsaj pet let, preden se bo šport vrnil v ustaljene tirnice in cikle. Tekmovanja se bodo namreč med seboj prekrivala in težko bo spet vzpostaviti normalen koledar. Verjetno se določene stvari v določenem letu ne bodo izvedle. Če so naslednje leto olimpijske igre, to podre cel kup kontinentalnih prvenstev. Vse je vezano na denar in na koncu smo vsi ob istem loncu in si bomo pač morali deliti usodo. Zato moramo delovati pametno,« opozarja Ambrožič.
 

Nobene krize ne preživijo vsi

Ostaja (zmeren) optimist, ker imajo ljudje šport radi in bo zanimanje zanj verjetno še večje, ko bo spet na oživel. »Ljudje ga pogrešajo in v takšnih časih je izraz kruha in iger na mestu. Pokazalo se bo, kaj šport pomeni ljudem tudi zaradi pripadnosti, identifikacije. Na trgu se bodo poznale posledice. V vseh krizah vsi ne preživijo. Žal bo tako tudi v športu. Kakšne bodo žrtve, je v tem trenutku nemogoče napovedati. Kot vselej, pa tudi taka stvar ne bo imela samo slabih posledic. Govorili smo, da je šport šel v komercialnem vidiku morda predaleč in je bilo samo vprašanje, kdaj bo ta balon počil. Na žalost je moralo priti na tak način.«



V Sloveniji so mnogi klubi že prej bili plat zvona, verjetno bo morala država priskočiti na pomoč, ko se bo začela obnova. »Država se bo morala odzvati povsod. Absolutno bo potrebno razumevanje, pomoč. Mogoče bo priložnost, da se na sistemski ravni zagotovi financiranje športa in se mu priznajo davčne olajšave. Šport v Sloveniji ni toliko odvisen od medijskih pravic in prodaj vstopnic, preživljajo ga predvsem sponzorji in donatorji ter lokalne skupnosti. Mogoče bo še bolj prišlo do izraza delo z mladimi športniki, to delo se ne bo zaustavilo, kvečjemu se bo okrepilo. Mladi ne bodo trenirali manj, prej več,« pravi Ambrožič.
 

Čas za globalno solidarnost

Agencija, kot je njegova, bodo morale opraviti pomembno delo pri ponovni vzpostavitvi povezav med sponzorji in športnimi subjekti. »Mi smo pač del te industrije in tudi mi moramo nositi posledice. Seveda ves čas razmišljamo, kako najti način, da bi se lahko šport sam preživljal. Na majhnem trgu je to relativno težko. Klasični viri, torej medijske pravice, vstopnice in komercialni prihodki, so tukaj izjemno majhni. Je bila pa v preteklosti brez dvoma vloga države bistveno manjša kot marsikje drugje.«



»Država je šport bolj prepustila sponzorjem, češ financirajte ga, saj je to vaš interes. Ta nacionalni del, tisti, s katerim se srečujejo predvsem zveze, je imel težave, zdaj jih bo imel še bistveno več. Mogoče se bo zdaj izkazala globalna solidarnost, sploh pri tistih največjih, kot na nek način počne Uefa, ki v naš nogomet daje denar, ki je bil ustvarjen drugje in ne pri nas. Kaj takšnega bi lahko storile tudi ostale velike mednarodne zveze in preprečile, da bi ponekod šport povsem zamrl. Morda v najbogatejših ligah igralci ne bodo več mogli služiti po 20, 25 milijonov evrov letno. Že zdaj si ne znam predstavljati delovanja NZS brez denarja Uefe, je dejal Ambrožič.

Opozarja, da je šport tisti, ki je že mnogokrat pokazal, da se da vrniti iz izgubljenega položaja in zmagati. »To smo se vsi lahko prepričali. Spomnimo se trenutkov, kot je tisti, ko je Petra Majdič kljub padcu in zlomljenemu rebru pritekla do brona. Ljudje bodo znali nagraditi tiste, ki imajo kaj pokazati in imajo jekleno voljo. Športni duh je nekaj, kar vsi potrebujemo, da ga lahko prenašamo v vsa druga okolja. Šport je inspiracija. Dajmo iz njega črpati navdih, da se nekega dne vrnemo močnejši!«