Slovenskim odbojkarskim reprezentantom se lahko smeje. V tako želeni ligi narodov, ki se jim je zaradi različnih razlogov in nerazumljivih odločitev Mednarodne odbojkarske zveze (Fivb), toliko časa izmikala, so že v svojem krstnem nastopu z uvrstitvijo v polfinale veljakom tega športa dokazali, kakšno škodo so jim delali vsa ta leta.
»Manjka nam kakovostnih in težkih tekem. Slovenija ima kakovost za sam svetovni vrh, a brez tekem z močnimi tekmeci je težko napredovati kot ekipa. Pomanjkanje takih tekem se potem kaže v odločilnih trenutkih pomembnih tekem. Nastop v svetovni ligi bi bila rešitev za to reprezentanco,« je kapetan
Tine Urnaut novinarjem razlagal že na evropskem prvenstvu leta 2013 na Danskem, ko Slovenija ni izpolnila svojih pričakovanj.
Zato ni čudila velika želja igralcev in tudi njihovega vodstva, da si vendarle zagotovijo nastop v ligi. Ker zveza ni spadala med bogatejše, se je moralo moštvo prebijati skozi evropsko ligo. Ko je osvojilo to, je nato nastopilo v drugi svetovni ligi, ko so zmagali še tam, bi morali splezati stopnico višje, med elito.
A Fivb je prižgala rdečo luč, spremenila sistem tekmovanja, Slovenci so ostali brez nastopa, pomagala niso ne moledovanja ne pritožbe in ne naslov evropskega podprvaka leta 2015, uspeh, ki so ga ponovili tudi štiri leta pozneje. Sledila je še epidemija novega koronavirusa, zaradi katere tekmovanja lani ni bilo. A Urnaut in njegovi kolegi, ki jih uspešno vodi
Alberto Giuliani, niso obupali. Kot da so vedeli, da bodo slej kot prej dobili priložnost, takrat pa bodo še bolj motivirani, da dokažejo, kakšna krivica se jim je godila. In res so jo dočakali, v mehurčku Riminija so zaprli usta tistim, ki jih kljub uspehom v zadnjih letih niso jemali resno.
»Nihče ni stavil na nas«
»Mislim, da pred začetkom nihče ni stavil na nas, ampak mi smo tukaj premagali skoraj vse velike reprezentance. Fantje so opravili veliko delo,« je po zadnji zmagi Giuliani potrdil, da je redko kdo verjel, da bi se v družbi velesil, ki so z izjemo Italije igrali z najmočnejšimi postavami, lahko borili za polfinale.
A važno je bilo, da so to verjeli slovenski fantje, tudi po uvodnem porazu s Srbijo. Zgodovina jih je učila, da na velikih tekmovanjih s tekme v tekmo igrajo boljše, da se forma stopnjuje, in ta tradicija se tudi tokrat ni izneverila. Prelomnica je bila tekma s Poljsko. Zmaga proti svetovnim prvakom jim je dala potrebno samozavest, da so v nadaljevanju zaigrali skoraj na najvišji mogoči ravni.
Navdušili so tudi z nepopustljivostjo in borbenostjo, proti Francozom in Rusom, neposrednim konkurentom za najvišja mesta, so se rešili iz izgubljenega položaja, kar v preteklosti ni bila ravno njihova odlika. Prav nasprotno, vsem ljubiteljem odbojke bo namreč ostala v neprijetnem spominu tekma lanskih olimpijskih kvalifikacij, ko so po vodstvu z 0:2 izgubili. In prav Francozom so v Riminiju vrnili na isti način.
Le ena podpovprečna predstava
Slab dan so imeli le enkrat, in sicer v dvoboju z Nemčijo, ki jo vodi njihov nekdanji vodja, s katerim so osvojili srebro na evropskem prvenstvu v Italiji in Bolgariji,
Andrea Giani. Slovencem takrat ni bilo jasno, zakaj niso bili na pravi ravni, a zagotovo ima nekaj zaslug tudi italijanski strateg, kot jih ima pri zmagi še en nekdanji selektor, zdaj pa snovalec igre Srbije,
Slobodan Kovač.
Tretji poraz Slovenije je bil najmanj boleč. Zadala ji ga je olimpijska prvakinja Brazilija, a tudi na tej tekmi so Giulianijevi izbranci pokazali, da spadajo med najboljše, po ogorčenem boju so izgubili z 2:3. Pomembna je bila tudi tesna zmaga proti ZDA, proti preostalim reprezentancam pa večjih težav niso imeli.
Pohvale si zaslužijo vsi fantje. Nekateri so igrali več, drugi manj, Giuliani je vsaj za nekaj trenutkov poslal na igrišče prav vse igralce. A strokovnjake in statistike je zagotovo najbolj presenetil in navdušil organizator igre
Gregor Ropret. Brezovčan je najbrž storil napako, da se je že pred ligo odločil, da bo kariero nadaljeval v Franciji, po predstavah v Riminiju bi skoraj zagotovo dobil še boljšo ponudbo.
Odlične predstave sta kazala tudi
Klemen Čebulj in
Alen Pajenk, standardno dobri so bili
Tine Urnaut,
Tonček Štern,
Jani Kovačič in
Jan Kozamernik, spet pa je opozoril nase »čudežni deček«
Rok Možič. Potrpežljivo je čakal na svoje priložnosti, venomer jih je tudi izkoristil, podobno kot
Alen Šket in
Žiga Štern. Blokerja
Matic Videčnik in
Sašo Štalekar nista igrala veliko, še manj pa
Jan Klobučar,
Gregor Pernuš in izkušena
Dejan Vinčić ter
Mitja Gasparini.
Tonček Štern ustavlja Michala Kubiaka med nepozabnim polfinalnim obračunom eurovolleyja 2019 v Ljubljani. FOTO: Uroš Hočevar/Delo
V polfinalu zopet proti Poljakom
Slovence polfinale čaka v soboto, še drugič bo njihov tekmec Poljska.
»To bo najlepši del tekmovanja, lahko bomo uživali,« meni Giuliani, ki se zagotovo zadeva, da bo tako ekipo, kot je Poljska, dvakrat v enem mesecu težko premagati.
Na prvi medsebojni tekmi so igrali brez
Wilfreda Leona in
Bartozsa Kureka, tokrat bosta zagotovo v moštvu, a Poljaki so zadnje čase postali slovenska stranka, izgubili so vsa pomembnejša srečanja v zadnjih letih, in se bodo tekmecev zagotovo tudi malo bali.
Šesti na svetovni lestvici
Z dvanajstimi zmagami in tremi porazi so evropski podprvaki s sončne strani Alp na svetovni lestvici napredovali na visoko šesto mesto, reprezentanti pa so še naprej med boljšimi v posamični statistiki, so sporočili z Odbojkarske zveze Slovenije (OZS). Fivb je pred zaključnimi polfinalnimi in finalnimi boji v ligi narodov objavila novo lestvico, na kateri Slovenija s 301 točko zaseda šesto mesto in zaostaja le še za Brazilijo (420 točk), Poljsko (391 točk), Rusijo (343 točk), Francijo (328 točk) in ZDA (327 točk).
Slovenski odbojkarji so še naprej uspešni tudi glede na individualno statistiko. Ropret je redni del lige narodov končal na prvem mestu v razvrstitvi najboljših podajalcev in se ponaša z izjemnim izkoristkom napada. Na drugem mestu je Argentinec
Luciano De Cecco, tretji je Nemec
Jan Zimmermann.
Čebulj še naprej zaseda drugo mesto med odbojkarji z največ doseženimi točkami. Sprejemalec jih je nanizal 215 in zaostal le za Nizozemcem
Nimirjem Abdel-Azizom z 264 točkami, tretji je Rus
Maksim Mihajlov z 201 točko. Med prvo deseterico se je uvrstil tudi Tonček Štern, ki je skupno zbral 158 točk. Urnaut je s 137 točkami na 19. mestu, Pajenk pa je s 126 točkami zasedel 28. mesto.
Slovenskih reprezentantov ni med najboljšimi serverji turnirja, je pa zato prosti igralec Kovačič redni del lige narodov zaključil med najboljšo deseterico obrambnih igralcev, sprejemalcev in liberov. Kovačič je zbral 132 obramb, Nemec
Julian Zenger 141, na prvem mestu je Italijan
Fabio Balaso. Med sprejemalci je z 42,34 odstotka idealnih sprejemov vrh lestvice zasedel Iranec
Arman Salehi, drugi je Brazilec
Thales Hoss (41,15), tretji pa Japonec
Juki Išikava (40,18). Kovačič je s 34,82 odstotka na osmem mestu. V razvrstitvi najboljših prostih igralcev se je slovenski reprezentant uvrstil na četrto mesto za Avstralcem
Lukom Perryjem, Nemcem Zengerjem in Italijanom Balasom.
Kozamernik je v razvrstitvi najboljših blokerjev zasedel osmo mesto, zbral je 25 blokov. Največ, kar 44, jih je vknjižil Srb
Marko Podraščanin, 32 jih je dosegel njegov soigralec
Petar Krsmanović, s 30 je tekmovanje zaključil Iranec
Mohammad Seyed.
Komentarji