Slovenija sodi v prvi kakovostni razred evropske atletike

Na drugem zaporednem atletskem prvenstvu je Slovenija le za las ostala brez kolajne, saj je Martino Ratej na lanskem EP na prostem v metu kopja od brona ločilo 18 centimetrov, v soboto v Glasgowu pa Luko Janežiča v teku na 400 metrov dve stotinki sekunde. A (tudi) predsednik strokovnega sveta pri AZS Vladimir Kevo je bil s škotsko bero oziroma slovenskim predstavami v Glasgowu zelo zadovoljen.

»Da, zelo sem bil razočaran, ko Luka ni osvojil kolajne, še bolj pa sem bil žalosten. Zrel je bil zanjo in žal mi je zaradi njega in slovenske atletike, ki si to zasluži. Potrebovali bi spet kakšno kolajno, a moramo imeti za to tudi nekaj sreče, ki pa je na zadnjih dveh velikih tekmovanjih nismo imeli,« se je dotaknil dveh 4. mest Kevo, prepričan, da bo češnja na torti slej ko prej vendarle prišla. Nekdanji trener olimpijskega in svetovnega prvaka v metu kladiva Primoža Kozmusa je zadovoljen z izkupičkom in pravi, da lahko o EP govori le v superlativih.

Med 49 državami je sicer Slovenija v posebnem točkovanju zasedla 26. mesto (oziroma 27., ker ne štejejo rezultati atletov, ki nastopajo pod zastavo evropske zveze), z malce sreče bi bila lahko tudi precej višje. Poleg treh finalov, kar je bil tudi cilj, sta bila namreč dosegljiva še dva, a se je Maruša Mišmaš, ki je bila na 1500 m dovolj dobro pripravljena za kvalifikacije, uštela v taktiki, zelo blizu je bila tudi Tina Šutej v skoku s palico.



»Da, realnih je bilo tudi pet finalov v osmih nastopih, naši atleti so res dosegali izjemne rezultate. Sodimo v prvi kakovostni razred evropske atletike,« je prepričan Kevo, da dober ekipni nastop ni bil naključje, ampak da ima zdaj tudi mlajši del že dovolj izkušenj za nadaljevanje v takšnem slogu. Za začetek avgusta v Varaždinu, ki bo gostil ekipni evropski pokal, v katerem se želi naša reprezentanca iz druge lige prebiti v prvo (najvišja raven je super liga).

Poleti za kolajne aduti mladi

Zanimivo sicer, da sta v Glasgowu za dva finala poskrbeli Maja Mihalinec (60 m), ki se vrača po poškodbi, in Maruša Černjul (višina), ki trenira v ZDA, kjer tudi dela na eni od osnovnih šol s polovičnim delovnim časom (promocija zdravega načina življenja).



»Maruši bi priporočil, da se profesionalno ukvarja z atletiko in na ta način uresniči ves svoj potencial, a gre za odločitev vsakega posameznika,« o zadnje čase precej redni udeleženki velikih tekmovanj razmišlja Kevo, ki je bil nazadnje tako zadovoljen s slovenskim iztržkom leta 2016 v Amsterdamu na poletnem EP. Tam je imela Slovenija šest finalistov in Roberta Rennerja, ki je z bronom v skoku s palico poskrbel za presežek.

Mimogrede, kaj se dogaja z njim, saj je povsem poniknil? »Po dveh turbulentnih sezonah si je vzel kratek premor od atletike, a se na naše veselje vrača. Prepričan sem, da bo letos tekmoval, na kakšni ravni, pa bomo videli v poletni sezoni.«

Ta bo z vidika največjega tekmovanja precej bolj »neprijazna«, saj prinaša svetovno prvenstvo na prostem (slovenska stroka pričakuje od šest do osem norm), tako da je članska kolajna s precejšnjo verjetnostjo za letos prečrtana, veliko več pa gre pričakovati na mladinskem EP z Evo Pepelnak (troskok) in EP do 23 let z Agato Zupin (ponavadi izpolni več norm) in Kristjanom Čehom (met diska). Slednji bo imel priložnost tudi konec tedna na zimskem evropskem pokalu v metih.