Firence – Glede na to, da je vsaka točka pomembna pri prenosu v naslednje stopnje turnirja, je zmaga slovenskih odbojkarjev v prvem dvoboju SP v Firencah vredna dvojno. Ne le, ker je vendarle šlo za zgodovinsko krstno merjenje med svetovno elito, temveč tudi, ker ni bila brezmadežna. Prvi niz je bil namreč v domeni Dominikanske republike.

»V prvem nizu ni na naši strani delovalo domala nič, na tekmečevi skoraj vse. Veliko žog so ujeli v polju, dobro so servirali, mi pa smo bili pri začetnem udarcu daleč od naše siceršnje ravni. Prav udaren servis in čvrsta igra blok-obramba sta bila osnovna načrta pred tekmo, v nadaljevanju se nam je odprlo, ni bilo sicer optimalno, a zadosti za veliko razliko. Nasprotnik se je reševal s težkimi napadi, mi smo izkoriščali protinapade in se razmeroma lahko dokopali do prve zmage,« je potek dvoboja ocenil korektor Mitja Gasparini, ki je slabo začel in bil v izgubljenem uvodnem nizu neopazen (napad 1:7), v nadaljevanju pa je popravil merilne naprave na roki in predvsem tudi prispeval izjemen delež izza črte za servis. Primazal je kar sedem asov.



Uvodni niz bo šel dejansko hitro v pozabo, obenem bo za slovenski tabor opozorilo, kaj se ti lahko pripeti, če v dvoboj ne vstopiš s čistimi glavami in polno motiviran. Dominikanci, ki so se med elito vrnili po dolgih 44 letih, so ušli za tri točke in začutili svojo priložnost, kar jih je gnalo do konca prvega niza. Slovenski privrženci so bili na trnih: bo slab začetek četo Slobodana Kovača preklal ali nabrusil? Izkazalo se je, da so uspavani nekdanji evropski podprvaki potrebovali pošteno brco v zadnjo plat, da so potem nasprotniku, ki je med vsemi na turnirju najnižje uvrščen na svetovni lestvici FIVB, pripravili lekcijo in nazorno pokazali, zakaj jih štejejo tudi v širši krog kandidatov za sklepni turnir šesterice.

Počasen in zakrčen začetek

»Začetek je bil zelo počasen. Ne bi rekel, da se nismo znali motivirati, temveč nismo našli prave igre, nasprotnik pa je to izkoristil, pritiskal in nas ves prvi niz držal v krču, iz katerega nismo našli poti. Po izjemno svežem začetku drugega dela pa nam je steklo, močno smo popravili igro, čeprav je še vedno veliko prostora za napredek. Do prihodnjih dvobojev bo treba luknje zakrpati, opraviti analizo, se posvetiti lastni igri in že proti Japoncem dvigniti kakovostno raven,« pa je bil prepričan bloker Jan Kozamernik, z 22 leti najmlajši v začetni postavi Slovenije. Ravno pri bloku sta bila tekmeca še najbolj izenačena (razmerje 6:6), v vseh drugih prvinah igre je bila tehtnica globoko na strani Slovencev, ki pa so si – po drugi strani – tudi privoščili malce preveč napak.



Kljub špekulacijam pred tekmo, da utegne selektor Kovač nekoliko spočiti nosilce igre, ki jih nato čaka brutalno nadaljevanje, kakršnega večina doslej sploh še ni odigrala, so priložnost dobili vsi najboljši igralci. Nihče od fantov s klopi – niti drugi podajalec Gregor Ropret, ki bo odlično Kovačevo orožje pri servisu – ni stopil na parket niti za sekundo. Organizator igre Dejan Vinčič, ki je izpustil del priprav zaradi poškodbe, je soigralce razigraval zelo dobro, obenem je v napadu dodal tisti kanček drznosti, ki je moštvu ob ognjenem krstu na tej ravni tekmovanj manjkal. V napadu pa je, v slogu pravega kapetana, z več kot polovično uspešnostjo kraljeval Tine Urnaut, ki zna v ključnih trenutkih prevzeti breme na svoje rame.



Pa tekmec? Kot je že pred začetkom poudarjal Kovač, igra Dominikanske republike ni imela posebnosti, bila je predvidljiva, ozka, takšna, kot so jo dovolili naši fantje. Iz povprečja je nekoliko štrlel zgolj glavni zvezdnik, 39-letni Elvis Contreras, ki odlično kljubuje letom in zna unovčiti izkušnje, ki si jih je nabral med služenjem kruha v evropskih klubskih velikanih Zaksi, Dinamu Krasnodarju in Iskri Odincovu, pa tudi v Italiji. Podobno sliko je pričakovati tudi v petek proti Japoncem, ki tudi stavijo na ekipno igro brez naslanjanja na izstopajoče posameznike z izjemo Jukija Išikave, znanca iz italijanskega prvoligaškega tekmovanja.