Selektor Slobodan Kovač z vročo glavo namignil na odhod

Ljubljana – Pričakovana šesterica reprezentanc nadaljuje SP v Torinu, slovenski odbojkarji pa so mešanih občutkov krstno udeležbo med svetovno elito končali na zelo spodobnem 9. mestu med 24 ekipami. V Firencah in Bologni so kazali različne obraze, dokazali, da sodijo mnogo višje kot na 23. mesto svetovne lestvice, obžalujejo pa lahko mnoge zapravljene priložnosti.

Deveto mesto na svetu in šesto med evropskimi reprezentancami, ki si ga delijo tudi s prvakinjo stare celine izpred treh let Francijo, je za Slovence seveda vse prej kot sramoten izplen. Toda ... V igralskem kadru in strokovnem štabu so pred odhodom v Firence z visoko ambicioznimi napovedmi, da bodo posegli po odličjih in dokazali, da so bile pretekle poteze FIVB škodljive in krivične, povečali tudi apetite javnosti. Obenem se je navzven zdelo vse v reprezentanci idilično in spokojno, treningi so – kakor smo se na lastne oči lahko prepričali novinarji – potekali v vedrem, prijateljskem ozračju, zunanjih okoliščin, ki bi kalile dobro vzdušje v ekipi, ni bilo. Poraz proti Braziliji, ki je zaprl možnosti za preboj na sklepni turnir v Torinu, je igralce strl. V zadnjem obračunu z Avstralijo, ki resda ni odločal o ničemer več, ni pa bil nepomemben, so bili neprepoznavni.



Če bi zadnje tekmece na turnirju pričakovano odpravili, bi zasedli 2. mesto v skupini F in končno sedmo, tako so pristali nižje, tudi za Belgijo, ki so jo – paradoksalno – dvakrat premagali. V kolikšni meri bo to vplivalo na novo svetovno lestvico FIVB in posledično na izhodišče za OI v Tokiu, je težko reči, saj je svetovna odbojkarska družina v tem segmentu nedosledna in po potrebi tudi spreminja do skrajnosti zapletena pravila. Toda to je manj boleče kot dejstvo, da je takoj po koncu nastopov na SP, ko so bile glave še pregrete, počilo na relaciji selektor – igralci. Težke besede s pomenljivim prizvokom so padale z obeh strani, predvsem Slobodan Kovač je povedal vse, na kar je že med pripravami z blagimi kritikami previdno namigoval, ves čas pa mu je ležalo na duši.

Razvajena ekipa

»Kako si lahko brez motiva? Prosim vas, pred 5000 gledalci, ki jih v slovenskih dvoranah ne vidiš nikoli, nimaš motiva? V dvoboju, v katerem bi te zmaga popeljala deset mest višje na razpredelnici, po kateri se sestavljajo skupine za naslednja velika tekmovanja, nimaš motiva? In če to odmislimo – navsezadnje igraš za državo in ne zase, igraš za zelo solidno sedmo mesto na SP? Tega ne razumem in sem zelo razočaran, tako kot z večjim delom turnirja. Ves čas so se nam pojavljale iste napake, igralcem manjka disciplina, ne upoštevajo navodil, še posebej, ko jim ne gre. Tedaj so razvajena ekipa,« se pred magnetofonom poročevalca STA ni mogel brzdati selektor Kovač, ki je na prvenstvu lahko videl tudi dosti dobrega. Predvsem na drugi tekmi z Belgijo, pa tudi opazen napredek nekaterih igralcev, denimo Janija Kovačiča, Jana Kozamernika, Gregorja Ropreta.



Niti igralci niso bili prizanesljivi ob ocenah prvenstva. Da glave niso bile na pravem mestu, je bil prepričan Ropret, kapetan Tine Urnaut pa je povzel igralsko razmišljanje: »Od prvega dne turnirja so se nam ponavljale osnovne napake, proti Avstraliji pa smo zatajili vsi, od prvega do zadnjega, kot ekipa, kajti skupaj smo v dobrem in slabem. Niti v eni prvini nismo bili uspešni, mučili smo se, pa čeprav smo bili motivirani, želeli smo si in se ves dan spodbujali. Nihče ni po porazu z Brazilijo dejal, da je vsega konec. Žalosti me, ker nismo pokazali naše igre. Zdi se mi, da letos nismo bili pravi že od prvega dne priprav, zato bo treba nekaj spremeniti. Težko odgovarjam na vprašanja o selektorju. Z Andreo Gianijem smo spisali čudovito in nepozabno zgodbo, tedaj je bila naša igra najbolj kakovostna in čista. Toda to so spomini.«

Težko je reči, ali so Urnautove besede nezaupnica selektorju, a tudi Kovač o prihodnosti na slovenski klopi – pogodba mu bo s koncem SP potekla – še koleba: »Ne bi se rad zarekel in napovedoval z vročo glavo, a trenutno se najbolj nagibam k temu, da odidem.«