Šampionske mojstrovine še zdaleč ni dokončal, a Schumacher ni njegov cilj

Ljubljana – Zaradi velike premoči tako moštva kot dirkača je bilo tudi letos pravzaprav le vprašanje časa, kdaj si bo Mercedesov zvezdnik Lewis Hamilton zagotovil že tretji zaporedni in skupno šesti naslov svetovnega prvaka v formuli 1. Da se je z novo lovoriko okronal prav v Austinu, je bilo – glede na to, kako je potekalo prvenstvo – po svoje kar pričakovano.

Ker se povrhu vsega onstran Atlantika že od nekdaj počuti kakor riba v vodi (v kraljevskem avtomobilističnem razredu je slast zmage prvič okusil leta 2007 v Montrealu – op. p.), bi si za postavitev pike na i težko izbral primernejše prizorišče. »Če sem iskren, še nisem dojel, kaj mi je uspelo. To še ni prišlo do mene,« je priznal novi-stari šampion, potem ko se je po dirki za veliko nagrado ZDA, na kateri je moral priznati premoč le svojemu finskemu moštvenemu sotekmovalcu Valtteriju Bottasu, na hitro oprhal, preoblekel in vnovič stopil pred množico novinarjev.
 

Težje, kot je bilo morda videti od daleč

»Počutim se, kot da bi bil v devetih nebesih, ne, če dobro premislim, lebdim še bistveno višje,« je pribil 34-letni Anglež in večkrat ponovil, kako zelo se je moral potruditi za osvojitev šestega naslova svetovnega prvaka. Bilo je bistveno težje, kot je bilo morda videti od daleč.

»Ne, to nikakor ni bil sprehod po parku. Ferrari in Red Bull sta nam namreč dolgo dihala za ovratnik, tudi Valtteri je letos naredil velik korak naprej. Morda se bo kdo čudil, toda lahko celo rečem, da je (bila) to moja doslej najtežja sezona v karieri. Če sem želel obdržati primat, sem moral dirkati najbolje, kot znam, oziroma najhitreje, kot zmorem,« je razlagal Hamilton in dodal, da bo moral prihodnje leto še napredovati, če bo želel ostati na vrhu.

Kakor je pripomnil, je bilo to zanj najzahtevnejše leto doslej tudi zaradi izgube Nikija Laude. »Za naše moštvo je bil Niki izjemno pomemben. Vem, da bi tokrat snel svojo znamenito čepico pred nami. Zelo ga pogrešam, vendar čutim, da je vselej z nami. Ravno pred tokratno dirko sem spet videl dva fanta s kapama, kakršno je nosil tudi Niki. Njegov duh bo vedno tu nekje blizu,« se je spomnil legendarnega Avstrijca, ki je preminil 20. maja letos.

Njegove izgube še ni prebolel. »Nisem si mislil, da se me bo njegova smrt tako zelo dotaknila. Res sem bil potrt, ko nas je zapustil. Imel sem ga zelo rad; večkrat pomislim, kako me je pred leti v hotelu v Singapurju preprič(ev)al, naj prestopim k Mercedesu. Imel je izjemen občutek za humor in kritiko,« je povedal o Laudi.
 

Počaščen, ker ga primerjajo z Michaelom

Seveda se ni mogel izogniti vprašanjem o lovu na rekordno sedmo lovoriko, kolikor jih ima zgolj Michael Schumacher. »Nadvse sem počaščen, ker me primerjate z Michaelom, na koncu koncev sem odraščal v spremljanju njegovih dirk. Še zdaj imam pred očmi, kako mi je nekoč oče pripravil sendvič s slanino, nakar sva si po televiziji ogledala eno od njegovih mnogih zmag. Kar mu je uspelo, je neverjetno. A moj cilj ni bil nikoli, da bi ga ujel. Navsezadnje sem živel v prepričanju, da se mu nihče niti približati ne more. Da me zdaj le še ena lovorika loči od njega, se mi zdi neverjetno,« je razkril angleški zvezdnik, pri čemer se ni pozabil zahvaliti vsem, ki so mu tako ali drugače pomagali priti tako daleč.

»Zares sem izjemno hvaležen Mercedesu, ki me podpira od mojega 13. leta. Zavedam se, da sem kakor drugi vrhunski športniki tudi jaz le en člen močne verige. Vem sicer, česa vse sem sposoben, toda brez te sijajne ekipe, ki mi vsako leto znova izdela vrhunski dirkalnik, ne bi mogel unovčiti svoje silne nadarjenosti in uresničiti sanj,« je poudaril Hamilton in pribil, da še ni končal svoje mojstrovine: »Pred nami sta še dve dirki, za kateri si želim predvsem, da bi si v kvalifikacijah privozil boljše izhodišče kot nazadnje v Austinu.«