Projekt Razvoj kadrov v športu že vrača znanje mladim

Obenem so se v torek v Ljubljani že ozrli v področja, ki bi jih za izboljšanje delovanja slovenskega športa morali nasloviti v enakem ali podobnih projektih v prihodnje. Projekt je v štirih stebrih vključeval 13 posameznikov vključenih v doktorski študij, 38 vrhunskih športnikov po zaključku športne kariere, 76 trenerjev in 12 kineziologov. Skupna vrednost projekta Evropske unije, Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS) in pristojnega ministrstva za šport je bila skoraj 6,8 milijona evrov.

Na OKS so projekt ocenili za eno prioritetnih nalog nacionalnega programa športa, ki se konča prihodnje leto, saj je posebna pozornost namenjena povečanju kakovosti in konkurenčnosti strokovnega kadra pri delu v športu. Obenem pa je tudi v skladu z evropskimi smernicami o dvojni karieri vrhunskih športnikov, za katere je pomembno, da si pridobijo formalno izobrazbo ali strokovno usposobljenost za prenašanje svojega znanja pri nadaljnjem delu v športu.

Tudi predsednik OKS Bogdan Gabrovec, navzoč je bil tudi na konferenci, vedno znova poudarja, da se Slovenija glede na majhnost populacije in sorazmerno majhno ekonomsko močjo lahko z najboljšimi državami lahko kosa le z dobrim strokovnim znanjem.

Lažje prenašati znanje na športnike, kot pa graditi novo infrastrukturo

»Strast in talent sta pomembna gradnika vrhunskih dosežkov, znanje pa je tista primerjalna prednost, ki omogoča ustvarjanje teh rezultatov,« je dejal. Z vidika športa gre v primeru vključevanja nekdanjih vrhunskih športnikov v strukturo slovenskega športa za dobitno kombinacijo, ki športnikom olajša prehod v življenje po aktivni športni poti, športu pa vrača kadre, ki sam šport do potankosti poznajo, dobijo pa potrebna znanja za delo s športniki. V ta sklop sodijo tudi kineziologi in mladi raziskovalci, ki prispevajo svoj delež k ustvarjanju okolja za vrhunske dosežke.

»S stroškovnega in časovnega vidika je lažje prenašati znanje na športnike, kot pa graditi novo športno infrastrukturo,« pa pomen prednosti projekta plastično razlaga predstojnik Inštituta za šport Janez Vodičar. Ena od pomembnih prednosti so tudi sinergije, ki so se ustvarile s sodelovanjem kar 40 konzorcijskih partnerjev ter omogočile izmenjavo znanj in izkušenj, prenos znanja na mlade ter nadgradnjo kompetenc.

Med znanimi imeni slovenskega športa so bili v projekt vključeni tudi alpska smučarka Petra Robnik, tekačica Vesna Fabjan, plavalka Anja Klinar, atletinja Anja Valant Velepec, hokejist Marcel Rodman, odbojkar Tomislav Šmuc, rokometaš Luka Žvižej, kolesar Andrej Hauptman, kajakaš Simon Hočevar in mnogi drugi.

»Zame je bil to pravi projekt v pravem trenutku. Ko si v športu, kjer je malo denarja, toliko let, je težko nadaljevati. Popolnoma se spremeni tudi življenjski ritem. Na ta način pa mi je bilo omogočeno, da se usposobim na področju plavanja, pa tudi, da sem aktivna v klubu in da opravim manjkajoče izpite na fakulteti,« je položaj s terena opisala štirikratna olimpijka Klinarjeva, ki znanje že prenaša na mlajše. Ta je izpostavila, da je ob pridobljeni izobrazbi izjemno pomembna tudi finančna podpora, ki jo je prejemala, saj ji je omogočila, da lažje dokonča vse obveznosti, ki so jo čakale v prehodu v življenjski vsakdan po karieri.

Nosilci projekta poudarjajo, da bo treba enake ali podobne projekte izvajati tudi v bodoče. Direktorica direktorata za šport Mojca Doupona pa je poudarila, da je ob koncu prvega projekta še kako pomembno, da se poišče področja, ki jih je treba dodati v programe in reševati sistemsko.

Vodičar pa dodaja, da je treba prisluhniti tudi željam trenerjev in športnikov po vsebinah, saj gre za dvosmerni proces nabiranja znanja, torej tudi za profesorje, ki svoje vsebine predajajo naprej. Kot možne vsebine je že izpostavil več dela na področju menedžmenta, zaposlovanja športnikov v javni upravi, pa tudi na področju dela z mladimi. Pojavlja se tudi vprašanje različno obravnavanih pravicah za usposobljene kadre v primerjavi s tistimi s pridobljeno izobrazbo.