Sponzorstvo v športu je predvsem posel

Smernice pri vlaganju v šport in spreminjanje tega področja je dr. Edvard Kolar, predsednik uprave Športne loterije, v svoji karieri spoznaval z različnih vidikov, tudi kot trener v vrhunskem športu, saj je kar 23 let v tej vlogi stal ob strani telovadcu Mitji Petkovšku. V intervjuju nam je med drugim predstavil, kako je delovanje Športne loterije, ki jo vodi od septembra 2017, usmeril v digitalizacijo, saj imajo eno največjih računalniških omrežij v državi, v partnerstvo s slovenskim športom in mednarodno povezovanje ter zakaj je danes sponzorstvo v športu predvsem posel. Nismo se izognili niti pojavu pandemije in njenemu katastrofalnemu učinku na področje športa.

Kot funkcionar v športnih organizacijah – v letih 2015–2017 je bil generalni sekretar Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS) – je Edvard Kolar, ki je bil pred tem v letih 2013–2015 direktor Direktorata za šport RS, sponzorstvo spoznaval na ravni sponzorirancev, zatem z vidika znanstvenoraziskovalnega dela in zdaj še kot sponzor. Svoje izkušnje in znanje povezovanja športa in gospodarstva predaja kot redni profesor na Fakulteti za organizacijske vede (UM) in strokovni sodelavec Univerze v Ljubljani.

Vsako podjetje sledi svojemu načrtu vlaganj, pri čemer med seboj vedno konkurirajo številna področja in projekti. Zakaj ste se odločili za vlaganja v šport, kako presojate prioritete in razmerje z drugimi vlaganji?

Športna loterija je družba, ki posluje na področju ponudbe produktov, ki so v velikem in pretežnem deležu povezani prav s športom. Na ravni letne prodaje prinesejo klasične športne stave in drugi stavni produkti, povezani s športom, kar 88 odstotkov vseh prihodkov. Če smo torej kot družba toliko odvisni od ponudbe športnih dogodkov, je naravno, da se tudi na drugih področjih, predvsem pri podpori, skupnih projektih in sponzorstvu, povezujemo prav s športnimi organizacijami. Šport je tudi pomemben gradnik naše identitete in osnovni informacijsko-komunikacijski kanal s pretežnim delom naših kupcev. Zaradi vsega navedenega in tudi imena se kot družba, ki sicer deluje na področju iger na srečo, uvrščamo tudi v »športno industrijo«, kar nas usmerja v to, da je šport prevladujoč segment našega tržnega potenciala in s tem tudi trženjsko-sponzorske dejavnosti.
 

Na številnih področjih si prizadevajo dobiti dana sredstva. Kam še poleg športa vlaga Športna loterija?

Zakoniti del panoge iger na srečo je v veliki večini nacionalnih okolij opredeljen kot gospodarska panoga posebnega družbenega pomena, ki poleg temeljne poslovne dejavnosti uresničuje tudi druge družbene cilje. Ti so povezani z zagotavljanjem sredstev za različne tipe organizacij, ki delujejo na področjih športa, humanitarnih dejavnosti, dejavnosti invalidov, kulture, znanosti in drugih družbenih podsistemov. S tem panoga pomaga vzdrževati in zagotavljati družbeni razvoj in socialno stabilnost. Za ta področja se zagotavljajo sredstva v obliki plačevanja koncesij ali licenčnin, ki so zakonsko opredeljene in obsegajo pomemben del nacionalnih dovoljenj za prirejanje iger na srečo. Seveda se vse te dejavnosti pojavljajo tudi na področju t. i. konkurence pri kandidiranju za donatorska in sponzorska sredstva, ki jih kot družba namenjamo družbenemu okolju. Športna loterija sicer res namenja največji delež tovrstnih sredstev za športne organizacije in s športom povezane dejavnosti, vendar jih namenjamo tudi za različne projekte, povezane predvsem s preprečevanjem nezakonitih aktivnosti in ozaveščanjem o nekemični zasvojenosti.

Nekatera podjetja, med njimi je tudi Športna loterija, so s podporo športu povezana že dalj časa. Zaradi tega imate verjetno dober vpogled tudi v razvoj in spremembe na tem področju. Kako se vlaganje v šport spreminja v času, je športno sponzorstvo kaj drugačno?

S trendi in spreminjanjem sponzorstva v športu skozi čas sem se v svoji karieri ukvarjal in jih spoznaval z različnih vidikov. Kot trener v vrhunskem športu in funkcionar v športnih organizacijah, in sicer na ravni sponzorirancev; z vidika znanstvenoraziskovalnega dela, kjer smo se s skupino kolegov ukvarjali s pojavom sponzorstva kot pomembnega vira financiranja slovenskega športa, in zdaj z vidika sponzorja, torej tistega, ki presoja o smotrnosti vlaganja in se o njem odloča.

Pomembno je vedeti, da se slovenski šport financira iz treh glavnih virov: javnih izdatkov, ki jih zagotavljajo država z letnim programom športa in Fundacija za šport (FŠO) na nacionalni ravni ter lokalne skupnosti, izdatkov prebivalstva za športne proizvode in storitve ter izdatkov gospodarstva, ki so večinoma prav sponzorstva v športu. Javni izdatki v tem kolaču sredstev obsegajo približno 16 odstotkov, izdatki prebivalstva približno 65 in izdatki gospodarstva okoli 19 odstotkov. Podatki so sicer že kar stari, vendar menim, da se razmerja bistveno niso spremenila. Čeprav je delež sponzorskih sredstev relativno majhen v celotnem obsegu izdatkov za šport, pa so ti glavni del finančnih prihodkov t. i. profesionalnih športnih organizacij, to je tistih, ki imajo najvišje letne proračune, so tradicionalno najbolj uspešne, medijsko najbolj izpostavljene in tudi najbolj prepoznane v splošni javnosti. Teh organizacij je v Sloveniji približno 1,5 odstotka med vsemi športnimi organizacijami, so vrhunsko strukturirane in organizirane, kadrovsko močne in imajo veliko količino znanja, poleg športno-strokovnega tudi v menedžmentu in trženju. Te organizacije so tudi tradicionalno najuspešnejše pri pridobivanju sredstev iz sponzorstva.

Sponzorstvo športnih organizacij je v zadnjih tridesetih letih v Sloveniji doživelo pomembno spremembo, pogojeno predvsem s postopki privatizacije gospodarskih družb, z nastopom tujih lastnikov, s povečanjem konkurenčnosti okolja in ne nazadnje z odhodom nekaterih vodstvenih delavcev, zanesenjakov in zaljubljencev v slovenski šport in športnike. Če gre pri prvem vzroku predvsem za izgubo pomembnega segmenta nacionalne pripadnosti in sobivanja nacionalnega gospodarstva z nacionalnim športom, gre pri drugem za zmanjšan interes tujih lastnikov za sponzoriranje slovenskega športa in drugačne standarde korporativnega upravljanja. Za družbe, ki so ostale v državni lasti, pa je možnost sponzoriranja vedno bolj omejena, tudi s predpisi SDH, o tem, koliko in kako lahko sklepajo sponzorska razmerja s športnimi organizacijami.

Pomemben vidik je tudi večja konkurenčnost poslovnega okolja, ki od podjetij zahteva, da za vložena sredstva pridobijo čim več tržnega potenciala in da so pri izrabi tega čim bolj inovativna. In še nazadnje, vedno manj je vodilnih menedžerjev, ki so pristni športni zanesenjaki in v sodelovanju s športnimi organizacijami vidijo večjo družbeno dodano vrednost, ne pa izključno merljive koristi podjetja kot nadomestilo za vložena sredstva. Poleg tega na sponzorstvo v športu izredno negativno vplivajo tudi različni padci gospodarske dejavnosti, ki jih povzročajo krize svetovnih razsežnosti.

Zaradi vsega tega je danes sponzorstvo predvsem posel in vse manj pomoč ali podpora športu. Ta posel pa je dostopen pretežno tistim športnim organizacijam, ki so zanj visoko usposobljene. To pa pomeni, da je velika večina organizacij, predvsem temeljnih, vedno bolj odvisna od javnih sredstev, ki jih je čedalje manj, in izdatkov prebivalstva oziroma staršev, ki svojim otrokom omogočajo športno udejstvovanje in vsaj osnovni športni razvoj. Celotna mešanica vzrokov in posledic pa se kaže v vedno težjem položaju slovenskega športa, v razvoju vrhunskih rezultatov in tudi temeljni dejavnosti ljudi, ki zagotavlja višjo kakovost življenja vsakega posameznika in družbe kot celote. To pa je nekaj, o čemer mora razmisliti predvsem država pri snovanju politik na področju športa.
 

Letošnje leto je zaznamoval koronavirus, ki je močno vplival na svet in gospodarstvo. Kaj pa na šport in sponzorstva?

Pojav pandemije je imel katastrofalen učinek na področje športa, ki se je zaradi uvedenih ukrepov praktično ustavil. Šport je ena od oblik družbene dejavnosti, pri kateri so udeleženci ves čas fizično blizu ali celo v stiku. To so športniki, trenerji, maserji, fizioterapevti in drugi pa tudi gledalci. Večina aktivnih udeležencev je v neposrednem stiku dnevno po nekaj ur med vadbo ali treningom in tudi na tekmovanjih, na katerih pa prihajajo v stik tudi s pasivnimi udeleženci.

Zaradi navedenih značilnosti je bila z razglasom pandemije ukinjena vsakršna oblika organizirane športne vadbe in dejavnosti, kar je ekonomsko in razvojno izredno negativno vplivalo na vse udeležence v teh procesih. Športniki niso mogli trenirati, trenerji, maserji, fizioterapevti in sodniki niso mogli opravljati svojega dela, organizacije niso mogle organizirati tekmovanj in drugih dogodkov, skratka, šport se je v tem času popolnoma ustavil. To je tudi pomenilo, da sponzoriranci niso mogli uresničevati zavez iz sponzorskih pogodb, ki so večinoma povezane z njihovo pojavnostjo na športnih tekmovanjih oziroma s pojavnostjo sponzorjev na športnih dogodkih v organizaciji športnih organizacij. Zato so se podjetja, ki so se v krizi tudi srečevala z upadom ali celotno ustavitvijo svojih dejavnosti, večinoma odločila za zmanjšanje že obstoječih sponzorskih pogodb ali njihovo prekinitev. Če k temu prištejemo še zmanjšanje izdatkov prebivalstva za šport, saj med krizo ni bilo športne vadbe, ter zmanjšanje javnih sredstev, potem si lahko predstavljamo, v kako težkem položaju se je znašel slovenski šport.

Zaradi zdravstvene krize je OKS vladi predlagal nabor ukrepov za pomoč športu, med njimi je tudi ukinitev zakona o davku od srečk ali namenitev dela proračunskih sredstev, zbranih iz davka od srečk (ki je najbolj prizadel športne stave), neposredno za športne organizacije z razpisom FŠO. Že veste, kako daleč je obravnava tega predloga?

Seznanjen sem bil z naborom ukrepov, ki jih je predlagal OKS za pomoč športu v času krize zaradi koronavirusa in ki temeljijo na analizi učinkov krize na slovenski šport. Med njimi je cela vrsta dobrih rešitev, veliko pa jih je povezanih tudi z davčno politiko. Večina predlaganih ukrepov na davčnem področju, ki bi pripomogli k bolj prijaznemu in spodbudnemu okolju za delovanje športa, ima že kar »dolgo brado«. Med predlagatelji pa so bili in so ugledni športni delavci, od dr. Janeza Kocijančiča, Bogdana Gabrovca, dr. Jakoba Bednarika, dr. Gregorja Juraka, Dušana Šešoka, Enza Smrekarja do Franja Bobinca. Med ukrepi je tudi ukinitev davka od srečk, ki je bil uveden leta 2013 znotraj ukrepov za blaženje posledic takratne finančne krize. Ta zakon je izredno negativno vplival na poslovanje obeh loterij, ki s svojim delovanjem zagotavljata glavni delež sredstev za obe fundaciji.

Športna loterija kot gospodarska družba se je na ta davek prilagodila in ga vidi kot dejstvo, ne kot oviro. Bi pa njegova odprava pozitivno učinkovala na financiranje športa, saj zmanjšuje osnovo, od katere se obračunava višina koncesijske dajatve za fundacije. Davčna politika je zelo zapleten sistem, zato ne verjamem, da bi katera koli vlada kar odpravila kak davek, kar velja tudi za tega. Zato se mi zdi rešitev z namenskim zagotavljanjem dela sredstev, pobranega s tem davkom, za neposredno financiranje slovenskega športa dobra. Nimam pa nobene informacije, kako o tem razmišljajo pristojne institucije in odgovorni posamezniki v vladnih krogih, niti ne vem, ali je predlog del kakšnega resnega razmisleka ali celo že del kakšnega zakonodajnega postopka.
 

Digitalizacija postaja del našega poslovnega vsakdana, koronavirus je ta proces le še pospešil in intenziviral. Kako digitalizacija vpliva na sponzorstva, posebej vlaganja v šport. Se model zaradi tega kaj spreminja?

Digitalizacija poslovanja Športne loterije je ena temeljnih strateških usmeritev. Skladno s tem smo v zadnjih dveh letih uspeli pomembno povečati delež prodaje na digitalnih prodajnih kanalih. Je pa koronakriza prav tako imela pozitiven vpliv na hitrejše izvajanje projektov prenove digitalne produktno-prodajne platforme, ki jo pri nas oblikujejo produktna spletna stran, mobilna aplikacija in aplikacija za samopostrežne igralne avtomate. Prav v času koronakrize smo vse tri segmente digitalne prodaje prenovili in ponudili na voljo uporabnikom, prav tako pa smo v tem času obogatili naš digitalni portfelj s kar nekaj novimi produkti.

Digitalizacija poslovanja je za našo družbo izrednega pomena tako z vidika vzpostavitve sodobne digitalne prodajno-produktne platforme, kakor tudi  vidika digitalizacije naše klasične prodajne mreže. Digitalizacija je ravno tako pomembna z vidika industrije sponzorstva, saj sodobni digitalni kanali ponujajo neizmeren oglaševalski in prodajni potencial, ki ga dobro organizirane in sodobne športne organizacije s pridom izkoriščajo kot del svoje ponudbe za potencialne sponzorje.
 

Marsikdo ne ve, da ima prav Športna loterija eno največjih računalniških omrežij v državi. Kako skrbite za informacijsko varnost oziroma katere vse so novosti s področja informacijske varnosti pri prirejanju iger na srečo?

Informacijska varnost je za Športno loterijo izjemnega pomena. Gre za zagotavljanje in ohranjanje celovitosti, razpoložljivosti in zaupnosti informacij, ki jih je v dejavnosti, kot je naša, zelo veliko. V družbi imamo tako v celoti uveden standard ISO-27001:2013, ki vsebuje aktualne smernice za ravnanje z informacijami, ne glede na to, kdo pri izvajanju delovnega procesa pride v stik z njimi. Izjemno smo pozorni pri nakupih primerne visokotehnološke opreme in izbiri partnerjev na področju IT, ki morajo izpolnjevati številna stroga merila.

V tem procesu gre za resnično partnerstvo, saj je pomembno, da si vseskozi izmenjujemo dobre prakse in jih tudi vpeljujemo v sistem. Redno izvajamo analize tveganj, posodabljamo načrte okrevanj v primeru napak ali izrednih dogodkov in zagotavljamo dodatne ravni varnosti v informacijski infrastrukturi. Potencialne grožnje, ki jim je dnevno izpostavljeno naše omrežje, se namreč merijo v stotinah, zato posebej spremljamo stopnjo zaznavanja in odprave varnostnih incidentov. Na področju IT-sistemov je družba ponosna na opravljeno delo, ki zahteva sprotno prepoznavanje in analiziranje vseh tveganj za vsak proces posebej. Informacijska varnost je zato ključen del poslovanja podjetja.

Kako je kriza zaradi koronavirusa vplivala na poslovanje Športne loterije?

Znamenja, ki so kazala, da bi kriza lahko močno vplivala na ponudbo na trgu prirejanja športnih stav, smo v družbi zaznali že zelo zgodaj. Zato smo že v sredini februarja na upravi organizirali proces kriznega menedžmenta, tako da smo imeli med razglasitvijo epidemije na začetku marca že pripravljene vse ukrepe za blaženje učinkov nastalega stanja. Med temeljnimi so bili predvsem zaščita zaposlenih, finančna vzdržnost poslovanja v obdobju upada prihodkov od prodaje, zaščita prodajne mreže, ki obsega več kot 1500 prodajnih mest, dnevni nadzor nad ponudbo in prodajo produktov, dopolnjevanje prodajnega portfelja z razpoložljivimi športnimi dogodki, pospešen razvoj novih produktov, ki niso povezani s športom, in kot zadnji vzpostavljanje novega stanja po koncu kriznega obdobja.

Vedeti moramo, da je bilo marca in aprila odpovedanih kar 99,7 odstotka vseh športnih dogodkov, ki so bili na stavni listi v istem času lani, da smo v celoti zaprli mrežo samopostrežnih igralnih naprav in da je bilo zaprtih 55 odstotkov naših klasičnih prodajnih mest. To pomeni, da smo imeli tako rekoč zaprt celoten prodajni kanal, po katerem v normalnih razmerah izvedemo približno 60 odstotkov celotne prodaje, in prazen prodajni portfelj, ki sicer obsega približno 88 odstotkov realizirane prodaje.
Navedeni ukrepi držav in mednarodnih športnih organizacij bi lahko pogubno vplivali na naše poslovanje, vendar nam je uspelo v procesu kriznega menedžmenta znižati stroške poslovanja, razširiti ponudbo preostalih športnih dogodkov in uvesti nove prodajne produkte, tako da smo v trimesečnem obdobju najhujše krize uresničili malo več kot 50 odstotkov prvotnega poslovnega načrta. Junija in julija se je poslovanje že začelo normalizirati in verjamemo, da bo v prihodnjih mesecih doseglo raven pred krizo.

Rad bi poudaril, da so bili v tej krizi vsi zaposleni izredno motivirani in zavzeti, predvsem pa so razumeli, da razmere poslovanja pomenijo tudi pomembne reze v plačni sistem. Prav tako sta bili za uspeh kriznega menedžmenta ključni zaupanje in sodelovanje z nadzornim svetom. Pomembno je vedeti, da smo bili kot družba tudi privilegirani, saj smo imeli možnost obstanka in reševanja nastalih razmer, česar v marsikateri drugi panogi, kot so šport, kultura, turizem ali gostinstvo, niso imeli.
 

Tako kot vsako podjetje ima tudi vsaka panoga svoje posebnosti. Kaj nam lahko poveste o posebnosti panoge, v kateri deluje Športna loterija, v povezavi s sponzorstvi, oglaševanjem in marketingom v širšem smislu (tveganja, standardi primernega oglaševanja in certifikati...)?

Kot že rečeno, je naša panoga opredeljena kot gospodarska panoga posebnega družbenega pomena, katere eden od namenov je pogosto tudi ustvarjanje sredstev za dober namen. Takšna opredelitev panoge, v kateri delujemo in velja tudi pri nas, pa je v veliki meri povezana tudi z družbenimi tveganji, ki smo jih zavezani pri svojem poslovanju upoštevati in obvladovati. Skladno s tem pri našem strateškem in tudi vsakodnevno operativnem poslovanju dosledno sledimo štirim temeljnim postulatom, ki prispevajo k obvladovanju teh tveganj in so pogosto značilni za urejene trge iger na srečo. K tem, poleg primernega oglaševanja, prištevamo še odgovorno prirejanje, varno igranje in preprečevanje nelegalnih aktivnosti.

Kadar govorimo o primernem oglaševanju, delujemo v primerjavi z nekaterimi drugimi sponzorji slovenskega športa bolj samoomejujoče in sledimo predvsem temu, da z oglaševanjem ne ustvarjamo okolja za nastanek tvegaj, povezanih z dejavnostjo, v kateri poslujemo. Pri tem predvsem pazimo, da se pri oglaševanju izogibamo, da bi oglasi nagovarjali mladoletne in da je izpostavljenost oglasov čim bolj diskretna in nevpadljiva, držimo se vlaganja na organizacijsko raven nacionalnih panožnih športnih zvez in velikih dogodkov, osebnih sponzorstev ne sklepamo. Prav tako različni slogani, ki spremljajo naše oglase ne smejo biti povezani z obljubo zadetkov in finančnih koristi od igranja naših produktov. Upoštevanje vseh štirih postulatov prirejanja iger na srečo, pa predstavlja enega od temeljev ocenjevalnih kriterijev za pridobitev certifikatov odgovornega prireditelja iger na srečo. Športna loterija ima pridobljene različne certifikate, med katerimi sta najprestižnejša certifikata najvišjega ranga odgovornega prirejanja, ki jih podeljujeta evropsko in svetovno loterijsko združenje.
 

Sponzorstva so viden izraz, posledica določene poslovne odločitve. Vendar je mogoče na proces pogledati tudi iz drugega konca. Ali ima lahko šport tudi vlogo pri nastanku strategije družbe, so lahko takšna vlaganja strateška odločitev (skupne vrednote idr.)?

Šport kot medij za izgradnjo identitete vsakega podjetja je lahko, v marketinškem smislu, izredno močno orodje. Gre namreč za družbeno dejavnost, ki se kaže kot družben, ekonomski in medijski fenomen. Vse tri značilnosti športa pa lahko imajo pomembno dodano vrednost za vsako podjetje, ki ga izbere kot svojega strateškega partnerja. Pri Športni loteriji smo v strategiji kar dva od šestih strateških ukrepov neposredno povezali s športom in športnimi organizacijami. Eden od teh je nedvomno ukrep, povezan z izgradnjo identitete družbe in povečanjem njene vidnosti in prepoznavnosti, ki ga uveljavljamo skozi sponzorsko dejavnost. Še pomembnejši pa je ukrep, s katerim želimo skupaj s športnimi organizacijami razvijati različne produkte, s temeljnim namenom promocije športa in seveda ustrezno razdelitvijo koristi, pridobljenih s prodajo teh produktov.

Med strateškimi projekti, s katerimi uresničujemo to strateško usmeritev, so predvsem oblikovanje in bonusiranje stavnih možnosti v času velikih športnih tekmovanj, na katerih sodelujejo naše reprezentance, pri čemer nato nacionalnim panožnim športnim zvezam del ostanka sredstev od prodaje takšnega produkta odstopimo za namen razvoja. Drugi pomembni strateški projekti pa so predvsem povezani s skupnimi projekti pri oblikovanju in prodaji srečk, kot so na primer Planinska srečka, s katero podpiramo obnovo planinskih poti, srečka Zmagujmo skupaj s Smučarsko zvezo Slovenije in Petrolom ter Olimpijska srečka skupaj z Olimpijskim komitejem Slovenije.

Pripravljamo pa še nekaj podobnih projektov v prihajajočem obdobju, saj z njimi zraven poslovnih učinkov zasledujemo tudi uresničevanje partnerstva s športnimi organizacijami, kar pa je ena od pomembnih strateških zavez družbe. Temeljni produkt naše družbe, športne stave, je neločljivo povezan s športom, zato je nenazadnje tudi prav, da družba športu nekaj vrne, posebej, če lahko na ta način doseže uresničitev strategije in oblikuje močno partnerstvo.
 

Dandanes so tudi sponzorstva vložek, pravzaprav investicija. Katerim ciljem sledite z vlaganji v šport, kako merite uspešnost, kateri parametri so za vas pomembni pri odločanju? Kaj pa pri spremljanju uspešnosti?

Glede na to, da je povezovanje s slovenskim športom celo ena od strateških usmeritev družbe, res lahko govorimo o investiciji. Investiciji v dobro ime, v prepoznavnosti in nenazadnje v trajnostno usmerjen način izvajanja strateškega partnerstva. V povezavi s sponzoriranci gradimo vrednote Športne loterije, to dosegamo na družbeno odgovoren način. Sponzorstva, v katera vstopamo, v vedno večji meri nadomeščajo klasično sodelovanje, prodajno-marketinška ekipa Športne loterije sodeluje s prodajno-marketinškimi ekipami sponzorirancev. Ta dinamika omogoča skupen napredek in razvoj dobrih idej. V strategiji smo si zastavili določene vodilne misli, ki jih uporabljamo tudi kot tržne slogane.

Nemogoče bi bilo govoriti o družbi, ki je »za slovenski šport« in o družbi inovativnih pristopov in odgovorne zabave, če ne bi našli načina, kako te strateške usmeritve pretvoriti v naš poslovni vsakdan. Torej, pri odločanju upoštevamo predvsem parametre vzdržnega sledenja zastavljenim strateškim in poslovnim ciljem, tu smo našli sinergijo s slovenskim športom. Za vsako odločitev o vlaganju je seveda pomembna tudi uspešnost sponzoriranca, predvsem v organizacijskem smislu, saj lahko le s takšnimi partnerji izpolnimo cilje, ki si jih zastavimo v sponzorski pogodbi. Učinke spremljamo preko rednih poročil, ki jih dobivamo od sponzorirancev, preko sistema spremljanja medijskih objav in preko raziskav. Posebej slednje omogoča merjenje številnih parametrov, pomembnih za odločanje, na primer gibanje trenda prepoznavnosti družbe in percepcijo povezave družbe s slovenskim športom, ki je zelo pozitivna.
 

Kakšni so izzivi na področju trajnostne rasti in razvoja, ki sta ena izmed vrednot, ki oblikujejo organizacijsko kulturo vaše družbe?

Trajnostno rast in razvoj družbe razumemo predvsem v smislu usmeritve, ki jo uveljavljamo v procesu sledenja našemu temeljnemu poslanstvu, ki pravi, da ustvarjamo koristi za deležnike, ki so na kakršenkoli način povezani z delovanjem naše družbe. Pri tem se predvsem osredotočamo na takšno rast in razvoj družbe, ki je povezana z uveljavljanjem interesov posameznih ključnih udeležencev in optimizacijo rasti prihodkov od prodaje ter s tem strukturnih deležev stroškov poslovanja, višine dajatev za dober namen, plačevanja davkov, stroškov igranja za uporabnike naših storitev in seveda dobička za lastnike, ki so v pretežnem deležu športne organizacije.

Ukrepi, s katerimi zagotavljamo notranjo rast družbe, so predvsem povezani z razvojem novih produktov in storitev za uporabnike, medtem ko se pri zunanji rasti ukvarjamo z ustvarjanjem različnih strateških povezav in partnerstev, doma predvsem s športnimi organizacijami in v mednarodnem prostoru z vodilnimi podjetji iz panoge. V prvih dveh letih uveljavljanja strategije družbe smo dosegli povprečno 14-odstotno rast prihodkov od prodaje in plačanih davkov, povprečno 20-odstotno rast koncesijskih dajatev za športne, humanitarne in invalidske organizacije, povprečno 12-odstotno rast izplačil igralcem in povprečno 20-odstotno rast razlike med vplačili in izplačili igralcem. Trend se bo v letošnjem letu zaradi krize umiril, vendar verjamemo, da bo že naslednje leto spet šel v pozitivno smer.
 

Kako se kaže družbena odgovornost Športne loterije?

Družbeno odgovornost družbe poskušamo razumeti zelo široko, eden od temeljev je sledenje vsem prej naštetim osnovnim postulatom prirejanja iger na srečo. Razumemo jo tudi kot odgovornost do vseh udeležencev v procesu našega delovanja. Družbena odgovornost se tako kaže z odgovornim prirejanjem, varnim igranjem, optimalnim poslovanjem in primernim oglaševanjem, preprečevanjem zasvojenosti in drugih stranpoti, povezanih z našim temeljnim produktom, kot so prirejanje rezultatov ali pranje denarja, podporo drugim družbenim področjem, pri čemer izpostavljamo predvsem področje športa in odgovornim plačevanjem davkov in dajatev ter zmanjševanje tveganj pojava negativnih učinkov, ki lahko izhajajo iz dejavnosti prirejanja iger na srečo.
 

Kakšne so strateške usmeritve družbe v prihodnje?

Športna loterija je svojo strategijo sprejela leta 2018 in je veljavna do leta 2022. Relativno velik del strateških projektov je že uveljavljenih ali pa so v procesu uveljavljanja. Seveda to ne pomeni, da ne spremljamo sprememb v okolju družbe in se na njih ne odzivamo, predvsem takrat ko gre za pomembne priložnosti družbe, ki v času priprave strategije niso bile zaznane. Prav tako neprestano spremljamo različne nevarnosti, ki lahko pomenijo pomembna tveganja za družbo, v kolikor bi se uresničile. Kot odziv na največja tveganja za družbo so naše strateške usmeritve v prihajajočem obdobju usmerjene predvsem v z zakonom dovoljeno produktno diferenciacijo, ki zmanjšuje odvisnost od s športom povezanih produktov, ki so se v tej krizi izkazali kot veliko tveganje za obstoj in poslovanje družbe in geografsko diferenciacijo, ki zmanjšuje tveganje odvisnosti od slovenskega trga, katerega rast je omejena, naš delež pa odvisen predvsem od uspešnosti regulatorja pri zamejevanju nelegalne konkurence.