»Princeskina« zmaga buri duhove, besna Švedinja razmišlja o pritožbi

Ljubljana – Po osrednjem obračunu na borilno-rockovskem spektaklu CFC 5, v katerem je neporažena slovenska profesionalna boksarka Ema Kozin (18 zmag, 9 s k. o., 1 neodločen izid) po točkah s 96:94, 98:94 in 96:94 premagala švedsko izzivalko Mario Lindberg (18 zmag, 10 s k. o., 2 neodločena izida, 6 porazov) ter združila šampionske pasove združenj WBF, WIBA, WIBF, GBU in IBA v supersrednji kategoriji (do 76,203 kg), jih ni bilo malo, ki so menili, da 20-letnica iz Šmartnega ob Savi ne bi smela zmagati.

Najglasneje se je kajpak jezila skandinavska veteranka, ki se nikakor ni mogla sprijazniti s sodniško odločitvijo. »V preteklosti so me že ogoljufali, a toliko boljša od tekmice kot ob tokratnem porazu še nisem bila. Sodniška odločitev je nepravična, nepoštena in sramotna! To je bila največja goljufija, kar sem jih doslej doživela,« je zmajevala z glavo Lindbergova, ki resno razmišlja o tem, da bi se pritožila zoper točkovanje. »Nekaj je pač treba ukreniti, saj tako ne more iti naprej. To je res žalostno in ni dobro za naš šport, takšne zmage pa tudi Emi ne bodo prinesle prav veliko,« je bentila 42-letna Švedinja.

Zanimivo, da so se na stran Lindbergove, ki je dejansko prevladovala v zadnjih rundah, postavili tudi nekateri slovenski ljubitelji borilnih športov in celo borci, ki so pri tem – tako kot poraženka – pozabili, da je Maria boksala na tujem terenu in povrhu proti branilki dveh naslovov svetovne prvakinje. In po nepisanem (boksarskem) pravilu moraš biti pač v takšnem primeru za zmago v gosteh občutno boljši od domačega šampiona skozi večino in ne le polovico obračuna.


V uvodnih rundah pa je – roko na srce – izzivalka iz Malmöja storila premalo za uspeh. To bi morali vedeti tudi vsi tisti naši borci, ki so navsezadnje sami ali na koži svojih varovancev občutili, kako se je boriti v tujini. Na žalost je pač tako, da je v obračunih (za lovoriko) težko zmagati v gosteh, če domačega borca ne prisiliš k vdaji.
 

Za nagrado na odru zapela s Tomijem

Tega se dobro zavedajo tudi v taboru Kozinove, zato so svoji princeski naročili, da pred 2500 gledalci v Stožicah, kar je seveda veliko manj, kot so si želeli, (od)boksa taktično. »Mnogi so očitno prezrli udarce, ki jih je Ema sprožila v telo nasprotnice; to so tudi točke, ki jih upoštevajo sodniki. Na drugi strani je veliko Marijinih poskusov končalo v Eminih rokavicah. Seveda bi si vsi želeli, da bi videli nokavt, a tega se ne da izsiliti. In zakaj bi karkoli tvegali, če za to ni bilo potrebe?« se je vprašal Rudolf Pavlin, trener naše najuspešnejše profesionalne boksarke, ki niti za hip ni podvomila o sebi.


»Čeprav je trajalo res dolgo, preden so razglasili izid, nisem bila živčna. Verjela sem, da sem storila dovolj za zmago,« je pojasnila Kozinova, ki je vedela, da bo Lindbergovo težko prisilila k vdaji. »Zato smo se v ekipi dogovorili, da ne bom prehitevala same sebe. Zmagala sem z glavo. Ko je Maria napadala, sem ji zadala kar veliko levih aperkatov v telo, ki so ji jemali energijo. Jaz nisem prejela nobenega močnejšega udarca, niti enkrat se mi ni zatresla brada,« je poudarila »princeska«, ki se ji sicer na obrazu ni prav nič poznalo, da je za njo desetrundni obračun.

Za nagrado se je po vseh prejetih čestitkah svojih najzvestejših navijačev na glasbenem odru pridružila Tomiju Megliču, pevcu skupine Siddharta, in zapela skupaj z njim. »Po mojem bom šele čez kakšne tri dni dojela, kaj sem naredila in kje sem stala ...«