Po uspehu obračunal s kritiki in šefi pri Ducatiju

Mugello – Španski motociklistični as Jorge Lorenzo je po debelem poldrugem letu znova pičil kot »črna mamba«, kakor so ga klicali v njegovem zlatem obdobju z Yamaho, s katero si je pridirkal tri naslove svetovnega prvaka v razredu motoGP (v sezonah 2010, 2012 in 2015). Na včerajšnji veliki nagradi Italije, na kateri je vodil tako rekoč od štarta do cilja, je namreč obudil spomin na svoje šampionske čase in prvič okusil slast zmage z Ducatijevim »jeklenim konjičkom«.

»Na ta uspeh sem čakal res dolgo, z njim sem si uresničil sanje,« je vidno odleglo 31-letnemu Špancu, ki je potreboval 24 dirk, da je prvikrat slavil zmago z desmosedicijem. Da se je na njem pravzaprav prvič, odkar je po koncu prvenstva 2016 prestopil k Ducatiju, počutil dovolj samozavestnega za napad, gre zasluga nekoliko spremenjeni posodi za gorivo. »Odkar imam nov rezervoar, se na motorju počutim bolje kot kdajkoli prej. Tudi telesno imam zdaj dovolj energije, da lahko celotno dirko odpeljem na visoki ravni,« je pojasnil Lorenzo in priznal, da mu je prednja guma povzročila precej sivih las. Zaradi nje je celo spremenil način vožnje, da je ne bi prehitro pretirano obrabil. »To je bila največja tovrstna sprememba v moji karieri, ki je delovala odlično. Na koncu je bila moja pnevmatika celo boljša, kot sem pričakoval,« je zaupal junak včerajšnje preizkušnje v Mugellu, ki je ciljno črto prečkal več kot šest sekund naskoka pred drugouvrščenim moštvenim sotekmovalcem Andreo Doviziosom.

Srečen in žalosten

»Vozil sem zelo zbrano in nisem delal napak. Ker sem imel dovolj moči, sem lahko pritiskal vse do konca,« je razložil Lorenzo, ki je krstno zmago z Ducatijem primerjal s svojimi najlepšimi trenutki na športni poti - z osvojitvijo prvega naslova svetovnega prvaka leta 2010 v Maleziji ter s premiernima prvima mestoma med elito v razredih do 125 ccm (v sezoni 2003 v Braziliji) in motoGP (leta 2008 na Portugalskem). Toda kljub temu so ga po dirki prevevali mešani občutki. »Po eni strani sem zelo, zelo srečen zaradi tega podviga, po drugi pa tudi žalosten. Če bi mi v moštvu že prej tako pripravili motor, na katerem sem si povrnil samozavest, bi vam lahko zdaj zatrdil, da bom ostal pri Ducatiju. Vendar pa vam zdaj tega ne morem reči,« je zmagovalec velike nagrade Italije nakazal, da ne bo podaljšal sodelovanja z vodstvom italijanskega moštva. V zakulisju se govori, da naj bi se prihodnje leto vrnil k Yamahi, vendar ne k njeni tovarniški zasedbi, temveč k ekipi Nieto pod vodstvom Jorgeja Martineza.

Ob tej priložnosti je obračunal tudi s svojimi kritiki. »Zaradi njih sem v zadnjem obdobju zelo trpel, zato sem se poglobil v delo s svojim trenerjem Ivanom. Vseskozi sem govoril, da se bom, ko bom na svojem motorju dobil nove dele, spet potegoval za najvišja mesta. Zdaj sem dokazal, da si tega nisem izmišljeval,« si je oddahnil trikratni svetovni prvak v kraljevski kategoriji, ki navzlic včerajšnjemu podvigu v skupni razvrstitvi zaseda komaj deseto mesto.

 

Že na robu obupa

V vodstvu ostaja njegov rojak in branilec lovorike Marc Marquez, ki po zdrsu v pesek na šesti letošnji postaji za SP ni mogel izvleči več od 16. mesta. Številni italijanski navijači, oblečeni v rumene majice, so njegov padec pospremili s takšnim navdušenjem, s kakršnim so pozdravili tretje mesto svojega ljubljenca Valentina Rossija. »To je bila ena od najtežjih preizkušenj v zadnjem obdobju, toliko težja, ker prednja guma ni nudila želenega oprijema. Med dirko sem se znašel že na robu obupa, ko sem se vozil na petem mestu; takrat sem že mislil, da ne bom dosegel stopničk, ki sem si jih zadal za cilj v Mugellu,« je bil na koncu vendarle zadovoljen 39-letni Italijan, ki se je sicer v soboto veselil že svojega 55. najboljšega štartnega položaja med elito. V kategoriji moto2 je zmago požel Portugalec Miguel Oliveira (KTM), v kategoriji moto3 pa Španec Jorge Martin (Honda). Naslednja preizkušnja za svetovno prvenstvo bo 17. t. m. v Barceloni.