Po eni strani zgolj najboljši, po drugi eksoti

Ljubljana – Precej nenavaden je bil ob včerajšnji predstavitvi pred bližajočim se svetovnim prvenstvom (od 27. t. m. do 6. oktobra) pogled na slovensko atletsko reprezentanco. Sestavljajo jo le ženske in torej v njej ni našega najboljšega atleta Luke Janežiča, ki je na malce nenavaden način ostal brez nastopa v Dohi. To bo prvo veliko tekmovanje po EP v Zürichu 2014, na katerem slovenski rekorder na 400 m ne bo nastopil.

Najpomembnejše je seveda jasno – Luka Janežič ni izpolnil norme za svetovno prvenstvo. Če bi jo, mu nihče ne bi mogel vzeti nastopa. Tega se dobro zaveda tudi sam, mu pa gre po drugi strani – razumljivo – v nos sistem, po katerem je ostal brez Dohe. Ker norm seveda ne izpolni toliko atletov, kolikor je predvidenih mest, se ta načeloma polnijo z naslednjimi tekmovalci po rezultatih, delno tudi še s celinskimi prvaki.

Po tem ključu (in ko se odštejejo Američani in Jamajčani, s katerimi državi presegata kvoto) je Vodičan na 45. mestu (od 48 za SP) in zato je bil do nedavnega prepričan, da bo nastopil. Sicer je kar nekaj časa živčno opazoval drsenje po lestvici, le nekaj dni za tem, ko se je končalo obdobje za doseganje norm, pa je spoznal, da ga kljub vsemu ni na seznamu. Pravila svetovne zveze namreč so, da lahko država, ki nima nobenega atleta z izpolnjeno normo, pošlje na SP enega v katerikoli disciplini. In tako se jih je sedem pri moških odločilo za tek na 400 metrov …

»Seveda je bil to manjši šok. Sploh ker je bilo vse skupaj psihično naporno. Najprej loviš normo in je ne izpolniš, potem vidiš, da bi bil lahko tvoj rezultat vseeno dovolj dober, a si na meji in živčno spremljaš, ali se bo izšlo ali ne. Nato se načeloma uvrstiš na SP, si vesel dan, dva, potem pa te preseneti informacija, da te ni med potniki. In še vedno mi ni niti jasno, kako lahko toliko tekmovalcev naknadno uvrstijo v eno disciplino. Prav tako ne razumem te logike, da po eni strani zaostrujejo norme, da bo res nastopila le elita, po drugi pa potem dovolijo nastop tolikšnemu številu eksotov,« razmišlja Janežič, ki ob začetku sezone ni pričakoval, da ne bi izpolnil norme.

Njegov načrt je bil, da kar najhitreje opravi s to »formalnostjo«. Na koncu je s 45,49 zaostal za 19 stotink sekunde, zanimivo, da je s tem časom na evropski lestvici na 6. mestu, iz Evrope pa so normo izpolnili celo le trije tekmovalci (David Re, Matthew Husdon-Smith in Rabah Yousif), nastopil bo še en, Jonathan Sacoor, ki jo je zgrešil le za stotinko.
 

Ni vse samo slabo

Janežič je tako na nepričakovan način končal sezono. »Kljub vsemu sezona ni bila tako slaba. Resda ni bilo želenega teka okoli 45,10 ali 45,20, s katerim bi bilo vse drugače. Sem pa še vseeno zelo veliko tekmoval, nastopil na treh mitingih diamantne lige. Ker je vse lažje, če gledaš s pozitivnega vidika, pa sem sezono končal prej in se bom lahko v miru pripravil za naslednjo, ki bo z olimpijskimi igrami in evropskim prvenstvom seveda zelo pomembna. Če bi nastopil v Dohi, bi naslednje leto izpustil zimski del, tako pa bom najverjetneje tekmoval in zbiral pomembne točke za lestvico za OI,« pravi Janežič, ki ga natančna analiza sezone s trenerjem Rokom Predaničem še čaka, je pa jasno, da bo najverjetneje v prihodnje treba kaj spremeniti v pripravah. Doslej je šlo vse po enakem sistemu, ker je ta deloval in ga zato nista spreminjala, letos pa je bilo vendarle drugače …