Ne predstavljam si življenja brez športa

Ta mesec bi se morale v Tokiu končati 16. paraolimpijske igre, globalni praznik parašporta. A je koronavirus prekrižal številne načrte. Tudi ikoni slovenskega parašporta 30-letnemu Darku Đuriću, ki je junija uradno sklenil svojo bogato športno pot. Zaznamovali so jo svetovni rekordi, naslovi evropskega in svetovnega prvaka ter odmevni nastopi na paraolimpijskih igrah.
Danes Darko živi kak obrat počasneje kot sicer. A brez športa ne gre. »Uf, precej stvari je, pri katerih sem aktiven,« začne, ko ga ulovimo nekje na poti, v gibanju, v akciji. To je naš Darko. Tak je bil, tak bo ostal. Je pa res, da se menjajo prioritete. Zdaj bazen ni več zajtrk, kosilo in večerja.

Maja je začutil, da je čas za slovo, za konec kariere profesionalnega parašportnika, paraplavalca. »Precej enostavno je, ko začutiš, da je treba to narediti. Ne glede na to, kako težko je, je to pravilna odločitev. Prav sem naredil,« poudari Darko in se strinja, da se po taki odločitvi življenje spremeni. Nekaj mu je »olajšalo« dejstvo, da je prav epidemija koronavirusa pripomogla k temu, da je bil več kot mesec in pol brez treninga v bazenu, kjer se počuti kot riba v vodi. Enkrat (para)športnik, vedno (para)športnik.

»Je pa po taki odločitvi drugače – manjka aktivnost, predvsem pa ni več tistega ritma, ki ti ga daje šport oz. smo ga športniki vajeni. Zagotovo pa zdaj ni več stresa, ki je bil poprej prisoten. Srečen sem, življenje gre dalje,« pomirjeno pove Darko in ne miruje.

Kot tankci

»V zadnjih mesecih sem se preizkusil v ragbiju na vozičkih. To je zanimiv projekt, fantje postavljajo in sestavljajo slovensko reprezentanco. Pa tudi odbojko sede sem igral in preizkusil sem se v igranju golfa. Šport je ostal del mojega življenja,« poudari Darko, ki je v svoji bogati karieri naredil in osvojil marsikaj. Ragbi ga je povsem navdušil.

»Že pred pojavom koronavirusa so imeli fantje predstavitev ragbija, dan odprtih vrat v Domžalah. To sem si pozorno ogledal, se tam usedel na voziček. Takoj so mi rekli, da bi bil glede na invalidnost in stopnjo poškodbe zelo zanimiv igralec. Da bi lahko padel v ekipo. Končal sem s plavanjem, pa sem rabil aktivnost, da nisem dal športa povsem na stran. Enkrat ali dvakrat na teden se srečamo in igramo. Za zdaj igramo, vozički so malce drugačni kot pri košarki. So kot nekakšni tankci, zabavno je. Če imaš rad adrenalin, je to šport zate,« doda Darko.



»Ne predstavljam si življenja brez športa. Zame je pomemben že zaradi ohranjanja kondicije, da vzdržujem telesno težo in skrbim zase. Imam dve protezi, ki nista ravno enostavni. Moram biti kar v dobri formi, da lahko opravljam vse svoje aktivnosti. Zato šport nujno potrebujem!« pojasni svoj pragmatično-filozofski pogled na šport, ki mu je dal veliko. »Tisti prvi korak, odločitev za šport, je vedno najtežji. Dejansko moraš to začutiti in se odločiti. Predvsem pa je treba poslušati samega sebe in vse izkusiti na lastni koži,« Darko vabi vse, da morda prav letošnji september izberejo za začetek in naredijo prvi korak v šport za boljše počutje.

V času #beactive septembra bo Slovenija praznovala dan slovenskega športa. S svojimi kolajnami in izjemnimi rezultati je tudi Darko Đurić ponesel ime Slovenije po svetu, zato je vesel, da država nekaj pozornosti nameni športu. »Lepo je, da smo dobili tak dan. Da se spomnimo vseh uspehov. Pri tem je Slovenija oz. slovenski šport fenomen! Vendar je treba vedeti, da so uspehi le vrh ledene gore, saj je treba za take rezultate in dosežke marsikaj storiti,« opozarja Darko in ob tem pove, da bi si sam želel več pozornosti za parašport. »Nismo enakovredni ostalemu športu. Večinoma se o nas govori, ko so velika tekmovanja, sicer manj ali nič. Morda je praznik športa primerna priložnost, da se na to opozori in dobi še več pozornosti v medijih, tudi z lastno rubriko parašport na portalih ali v medijih,« še doda Darko Đurić, skorajšnji diplomant fakultete za poslovne vede.