Nasvet Iztoka Čopa: kako naprej in ne kaj bi bilo

Iztok Čop je s štirimi olimpijskimi kolajnami in kar šestimi olimpijskimi nastopi tisti slovenski športnik, ki je morda najbolj poklican za nasvete mladim, ki se bodo srečali z nastopom v Tokiu. Nekdanji veslač opozarja predvsem na psihični pristop, pa tudi na posebne razmere zaradi pandemije covida-19.

»Vesel sem, da imamo v slovenski olimpijski ekipi kar nekaj novih obrazov, ki visoko kotirajo tudi v Tokiu. Na splošno velja, da imajo igre svoj čar in svojo težo, zato naj pričakujejo, da bodo tekme v isti konkurenci, ki jo poznajo z drugih nastopov, drugačne. Pomembna bo psihična komponenta, saj je treba na igrah dati od sebe še nekaj več kot sicer,« je za STA povedal Čop.

S psihološkim pristopom, pravi, nikoli ni imel velikih težav. »Imel sem to srečo, da sem tremo obrnil sebi v prid, s tem sem lahko na tekmi nastop nadgradil, predpostavka pa je, da si fizično res pripravljen in v dobri formi. Nervoza je bila tudi pri meni prisotna, neprijetna, sam pa sem se pred tekmo vedno 100-odstotno skoncentriral na vse procedure za nastop in to na ta način odmislil. Pomembna je rutina pred tekmo in da se tega držiš, ker veš, kaj delaš,« devet let po zadnjem nastopu razmišlja 49-letni velikan slovenskega veslanja.

Sam je bil na trenutke še v težji vlogi, saj se je v enojcu, dvojcu brez krmarja z Denisom Žvegljem, pa tudi v dvojnem dvojcu z Luko Špikom vedno zavedal vloge favorita.

»Ta pritisk sem si nalagal sam, saj sem se na vsakih igrah zavedal dometa. Vedno je bil zato cilj to tudi speljati, morda nadgraditi. Vsekakor je lažje, ko si starejši, ko poznaš vse pasti. Najbolj pomembna pa je bila vedno trezna glava.«

Če funkcionira ekipa, je vse lažje

Čop je to plastično ponazoril, kako se je tega lotil sam. »Pri nas ogrevanje vedno traja kakšno uro. Takrat sem se vselej skušal osredotočiti samo na naslednjo stvar, ki me čaka v pripravi na tekmo in to opraviti tako kot sem vajen. Nato naslednjo stvar in naslednjo..., in tako do konca ogrevanja. S tem nekako minimaliziraš vse ostale misli na tekmo in prideš na start dobro pripravljen.«

Imel pa je tudi to srečo, da je občutil tako težo posamičnega, kot ekipnega nastopa.

»Če ekipa dobro funkcionira, je to seveda lažje. Tako je bilo z Luko Špikom, pa tudi povsem na začetku z Denisom Žvegljem. Posebej z Denisom sva nihala, saj sva bila zelo mlada in v Barceloni 1992 sem bil včasih 10 minut najmočnejši na svetu, 10 minut pa najbolj prestrašen na svetu in takrat je pomembna ekipa. Res je tudi, da te dvigne odgovornost do sotekmovalca. Če si sam, ob slabem nastopu slabo uslugo delaš sebi, v ekipi pa greš v tekmo še bolj odgovorno in resno.«

Letošnje igre pa bodo po Čopovi oceni specifične zaradi pandemije covida-19 in vseh dodatnih postopkov. »Vse tiste, ki imajo svoje ambicije, to ne bi smelo zmotiti. Olimpijska vas, prevozi, treningi in tekme bodo potekali normalno. Stres bodo pomenila testiranja in kakšen pozitiven test bo lahko tudi velik stres.«

Za konec pa je olimpijski prvak iz Sydneyja 2000 prav v času pandemije mladim predal še modrost, ki mu jo je na življenjsko pot dal oče: »Večkrat je rekel, da ne gre razmišljati, kako je vse narobe. Dano situacijo je treba sprejeti, kakršna je. Treba je gledati kako naprej in ne kaj bi bilo, če bi bilo. Le tako je moč narediti to, kar si sposoben.«