Neomejen dostop | že od 9,99€
Atletika se v zadnjih letih vrača na zemljevid slovenskih športnih navdušencev, za kar je v veliki meri zaslužen Kristjan Čeh, visokorasli Ptujčan, ki sodi v sam vrh svetovnega metanja diska. Lanskega naslova svetovnega prvaka ni ubranil, a pogled na rezultate v letošnji sezoni razkrije kar štirinajst zmag. »Izkupiček je bil nekoliko slabši kot lani, nisem povsem zadovoljen,« pravi 206 centimetrov visoki atlet. Njegove ambicije, skladno z njegovimi telesnimi sposobnostmi, segajo proti samemu vrhu. Tudi proti svetovnemu rekordu in olimpijski kolajni. Za občutek spodaj nekaj vprašanj in odgovorov.
Seveda je svetovni rekord moj cilj, lepo bi bilo po koncu kariere pogledati nazaj in reči, da sem postavil svetovni rekord. Mislim da je to realen in dosegljiv cilj, po preračunih, v katere verjameva s trenerjem, lahko disk leti kar krepko dlje od trenutne rekordne znamke. Se pa morajo za to sestaviti vsi faktorji, prava dnevna forma, brezhibna tehnika in tudi dobri vremenski pogoji. Kljub vsemu sem prepričan, da bo rekord prej ko slej padel. Starost okrog 30. leta je tista, ki naj bi bila prava za rekordne mete. Ne želim obljubiti, da ga bom postavil, sem pa na dobri poti.
Igre v Parizu bodo gotovo glavni cilj sezone, ne smemo pa pozabiti tudi na evropsko prvenstvo. Na sporedu bo junija, mesec dni vmes bo prav prišel, da pridem v drugi vrhunec forme. Gotovo bo zanimivo, ne razmišljam toliko o OI, ker bolj kot razmišljaš, slabše boš to izpeljal, je pa brez dvoma to glavni cilj naslednje sezone. Vem, da se veliko pričakuje od mene, a sem kar se tiče športa bolj flegmatik, ne jemljem tako resno vsega, kar preberem. Vse bo odvisno od mene, moral bom biti 100-odstotno pripravljen tudi v glavi.
Nič kaj posebnega ne jem, v Estoniji velikokrat kombiniram s t.i. smartfoodom, ki ima več kalorij in manj maščob, tako lahko kakšen kilogram tudi izgubim. V pripravljalnem obdobju pa nimam posebnih omejitev, jem kar in kolikor mi ustreza, seveda ne želim priti ravno na 150 kilogramov, ampak drugače omejitev nimam. Za zajtrk velikokrat jem jajca in musli z jogurtom, za kosilo piščanca in testenine, velikokrat tudi kakšen steak, to imam zelo rad, jedel bi tudi hamburgerje, a trener ni najbolj navdušen nad tem. Večerja pa je podobna kosilu.
Najraje se ukvarjam z avtomobili, zanimajo me predvsem ameriški, se pa želim naučiti cel avtomobil sam popraviti, 'šraufati', vsega se učim sam in me zelo zanima.
Imam že v glavi, kaj želim početi, a kariera lahko traja še 10 let in več, tako da jih je še treba uresničiti. Po karieri bi se rad posvetil kmetijstvu, imel bi svojo kmetijo in nadaljeval s tem, v čemer sem užival kot mlajši. Vrnil bi se k koreninam.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji