Misli so mu begale k večerji in Haydnu

Austin – »Že v prvem krogu sem si rekel, uf, danes bo nemogoče premagati Marca Marqueza. Videl sem, da je moja yamaha pri spremembah smeri deluje bistveno bolj okorno od njegove honde in da bo 20 točk moj maksimum,« je po nedeljski VN Amerik priznal Maverick Viñales. Drugega mesta se je veselil, kot da bi zmagal.

Marquez je v Austinu dirkal zgolj sam s seboj in z duhovi velikanov iz preteklosti motociklizma. Toliko zaporednih zmag (6) na eni stezi so pač doslej proslavile le legende SP s 70-letno zgodovino. Svojevrsten rekorder je najuspešnejši dirkač v kraljevski konkurenci Giacomo Agostini, ki je v letih 1965-1973 nanizal devet prvih mest v Imatri na Finskem, v obdobju 1966-1973 pa še osem zmag v Spa Francorchampsu v Belgiji. Sledijo mu Valentino Rossi s 7 uspehi v Mugellu (2002-2008), Michael Doohan s 6 na istem italijanskem prizorišču (1993-1998), Avstralec Casey Stoner pa je bil šestkrat najhitrejši na domačem Phillip Islandu (2007-2012). Marquez lahko letos pristavi še eno »šestico«, če bo 15. julija najhitrejši na Sachsenringu.

»Ne bom zanikal, da sem bil zelo motiviran. Čutil sem velik pritisk, v katerem pa že od nekdaj uživam. Pomaga mi, da se bolje osredotočim. Imel sem tudi jasno strategijo, čeprav ni del mojega rednega repertoarja. Običajno raje napadem v zadnjih krogih, tokrat pa sem čutil, da moram voziti na polno od vsega začetka,« je po 36. zmagi v razredu motogp priznal Marquez, ki se je moral pred prihodom v ZDA otepati kritik, da ne spoštuje tekmecev, ampak jih s (pre)drzno vožnjo celo ogroža. Odgovoril je v svojem slogu in gledalce »kaznoval« z že kar dolgočasno prevlado.
 

Dolgočasno le za gledalce

»Morda je bilo vse skupaj dolgočasno za občinstvo, toda ko dirkaš, se ne moreš dolgočasiti. V zadnjih štirih krogih sem le s težavo ohranjal zbranost. Misli so mi uhajale v boks, kako bom proslavil zmago, kaj si bom privoščil za večerjo ... Imel sem že šest, sedem sekund naskoka in začel tuhtati, kdaj se bo prikazal napis +10, ki je nekaj posebnega. A sem se umiril. V vsakem primeru sem lahko osvojil 25 točk. Kaj takšnega se ti primeri le poredko, toda tokrat sem si zaželel, da bi se dirka odvijala mirno. Kdo ve, morda nas čez dva tedna v Jerezu čaka nova bitka na nož,« je pojasnil svetovni prvak štirih od zadnjih petih sezon elitnega razreda in že pravi pravcati Austinski šerif.

Ko je pripeljal v cilj, je 25-letni Španec počastil spomin na Nickyja Haydna in prevozil častni krog z zastavo ZDA s številko 69, s katero je pokojni as zmagal v SP 2006. »Na takšen scenarij sem se pripravil pred štartom. Šlo je za prvo dirko v ZDA po Nickyjevi smrti in za moža, ki je ogromno pomenil za to državo. Bil je zadnji ameriški šampion. Veliko je pomenil tudi za Hondo, v prvi vrsti pa je bil moj prijatelj,« je Marquez spregovoril s cmokom v grlu. Značilni nasmešek pa se mu je razlegel do ušes, ko je spregovoril o letošnjih tekmecih.

»Ne da bi zganjal trušč, je Andrea Dovizioso znova prevzel vodstvo v SP. Resda ima le točko več od mene, a bo tudi letos velika ovira. Lani je po treh dirkah zaostajal že za 26 točk za Rossijem, za 20 za Viñalesom in osem za mano, nato pa se začel naglo vzpenjati v Franciji in Kataloniji. V Argentini in ZDA ni mogel prikriti, da mu progi ne ustrezata. bo pa zaradi svojih izkušenj in stanovitnosti izjemno nevaren v preostalih 16 dirkah. Jaz sem svojega jokerja že porabil v Argentini,« je prepričan Marc Marquez.