Maja Sajovic je izbrala najboljšo službo na svetu

Lesce – Potem ko je morala Irena Avbelj predčasno zapečatiti športno pot, je breme vodilne slovenske padalke na svoje rame prevzela Maja Sajovic. Izbire pravzaprav ni bilo veliko, nekaj sezon je bila edina Slovenka v svetovnem pokalu, zdaj ji družbo dela Tanja Zdjelar. Maja je novo tekmovalno leto odprla odlično, z zmago na Reki in 2. mestom pred dnevi v Lescah.

»Pomanjkanje deklet v tem športu ni slovenska posebnost, povsod po svetu je zgodba podobna: ko končajo šolo, ustvarijo družino in se večinoma poslovijo od padalstva,« pojasni Sajovičeva, ki je v svetovnem vrhu že debelo desetletje, tudi sicer se ogrodje slovenskih ekip že lep čas ne menja: »Imamo sicer tri mlajše padalce, ki so na dobri poti in že tekmujejo v svetovnem pokalu, sicer pa je to bolj vprašanje za generacijo, ki prihaja, zakaj ni dovolj potrpežljiva, da bi vztrajala do ravni, ko bi bila tudi tekmovalno konkurenčna.«

Maja Sajovic ima pri 43 letih vitrino polno že do vrha, uspešna ni zgolj v padalstvu, temveč tudi v paraskiju, torej kombinaciji s smučanjem. Že pred desetletjem je bila na Slovaškem bronasta na padalskem SP, odtlej so si uspehi sledili eden za drugim. Je strast do športa še takšna kot na začetku? »Še vedno je, sicer se s tem ne bi več ukvarjala. Večkrat ponovim: zame je to najboljša služba na svetu,« poudari članica športnega oddelka Slovenske vojske, v kateri je starostna omejitev 45 let. »Če bi le šlo, bi se še naprej ukvarjala s padalstvom, dokler mi bo seveda v veselje,« zatrdi.

Že več kot 8000 skokov

Vsak skok je edinstven in zabeležen v posebno knjižico, ki je nedvoumna: v Majini karieri se jih je nabralo že več kot 8000. »Vem, da imam še rezerve v tehniki izvedbe skoka, je pa vse odvisno od trenutne forme, ki se med sezono lahko zelo spreminja,« poudari Sajovičeva, ki z motivacijo nima težav: »Uživati moram že na treningu in si še vedno želeti biti čim boljša tudi na tekmovanjih. Razvojna pot se nikdar ne konča, nikoli ne moreš reči, da zdaj si pa najboljši in ne moreš več višje. Vedno je treba težiti po še boljšem.«

Sezona bo naporna, forma pa je tempirana na avgust, ko padalce najprej čaka vojaško SP, že štiri dni pozneje pa še civilno. Maja je dobro pripravljenost dokazala tudi minuli vikend, ko je v Lescah med dekleti zasedla 2. mesto, ekipno je bila z Elanom tretja. »Domača tekma ima seveda poseben pečat, zame je bila letos še posebej pomembna, saj sem prvič nastopila v prvi moški ekipi, zato je bil pritisk tudi večji.« Doslej je bila članica ALC Lesce, odslej tvori – ob Romanu Karunu, Urošu Banu, Senadu Salkiču in Mateju Bečanu – elitno peterico pri Elanu.

Padalstvo je posamični šport, v katerem pa štejejo tudi ekipni dosežki. Kaj Maji pomeni več? »Jaz sem bila vajena meriti zgolj na posamične uvrstitve, če pa vprašate fante, jim je prioriteta ekipa. Moštveni duh je neverjeten, lahko poveže športnike in je še dodatna motivacija,« dodaja vodilna slovenska padalka, sicer tudi mamica. »Materinstvo me je spremenilo le toliko, da si, kadar mi na tekmi ne gre, rečem, da šport ni najpomembnejša stvar na svetu. Se pa na treningu pozna, da sem malce bolj utrujena in zmorem vaditi nekoliko manj kot prej.«