Lučka Rakovec v mesecu dni od članskega SP do OI mladih

Čez dve leti v Tokiu bo športno plezanje tudi uradno polnopravno sprejeto v olimpijsko družino, s čimer bo število kandidatov za odličje na igrah v slovenski odpravi skokovito poskočilo. Ne bodo pa Janja Garnbret, Domen Škofic, Jernej Kruder in drugi zdajšnji junaki prvi z olimpijsko izkušnjo. Oktobra letos jih bo prehitel golobradi in obetavni podmladek na olimpijskih igrah mladih v Buenos Airesu.

Sloveniji sta pripadli dve mesti med plezalnimi udeleženci, obe sta zasedli dekleti, 17-letni vrstnici Vita Lukan in Lučka Rakovec, ki ne opozarjata nase zgolj v mlajših kategorijah, temveč čedalje glasneje tudi že v članski. Obe te dni tekmujeta tudi na SP v Innsbrucku, Viti se preboj v težavnostni polfinale ni posrečil, Lučki pač. Generacija se je tako v slovenskem športnem plezanju dokončno zamenjala, Mina Markovič zadovoljna predaja štafeto desetletje in več mlajšim naslednicam, ki jih je veliko in so uspešne, med njimi pa že v kadetskih in mladinskih vrstah potekajo neizprosni interni boji. Jasno, v športnem žaru.

»Res je. Kar nekaj nas je vrstnic v reprezentanci, ki smo tudi v članski konkurenci na približno podobni ravni, zato imamo ves čas vpogled, kje smo,« pove Lučka, ki je ognjeni krst med člansko elito brez prask preživela lani pred domačim avditorijem v Kranju, kjer se je takoj uspešno prebila skozi kvalifikacije v polfinale in zasedla 23. mesto, mlada komaj 16 let. S čim torej hranijo nadobudne plezalke in plezalce, da že v rosnih letih tipajo po zvezdah? »Ne vem. Je pa dejstvo, da je čedalje več tekmovalk iz mladinske konkurence tudi že na članskih preizkušnjah, udeležujemo se svetovnih prvenstev in svetovnih pokalov. Skorajda bi lahko rekla, da je na mladinskih tekmah ostra konkurenca primerljiva članskim,« primakne Rakovčeva.

Evropska prvakinja

Lani se je torej udeležila le ene članske tekme, letos kaže, da bo številka večja, saj je že sodelovala na težavnostni preizkušnji v Briançonu in se ponovno zavihtela v polfinale (20. mesto). »Cilj za letos je nastopiti na čim več članskih težavnostnih tekmah, priložnost se je ponudila julija, ko mladinskih ni bilo na sporedu. Mladinska sezona je letos zares natrpana, kljub temu pa sem poskušala formo natempirati na mladinsko SP v Moskvi in na olimpijske igre mladih,« prizna zelo obetavna članica ŠD Proteus, ki je letos že dokazala, da je iz pravega testa.

Avgusta je kot kadetinja postala mladinska svetovna podprvakinja v balvanskem plezanju, le malo pozneje pa uspeh v isti disciplini v Bruslju nadgradila še z naslovom mladinske evropske prvakinje. »Lovoriki mi pomenita zelo veliko, ker sem se v sezoni bolj posvetila težavnosti, dobri balvanski dosežki pa so tudi odlična popotnica pred OI mladih,« je pojasnila Lučka in kratko opisala pot do zlata v Bruslju. »Moje finalno plezanje resda ni bilo optimalno, saj sem si privoščila kar nekaj napak in nepotrebnih poskusov, kar pa je bilo še vedno dovolj za zmago.« O srebru v Moskvi pa: »To je bil moj prvi finale na SP, zato sem bila odličja še toliko bolj vesela. Ker sem bila osredotočena na težavnost, ga na balvanih nisem pričakovala, moj cilj v finalu je bil le čim bolje odplezati.«

Več pozornosti hitrosti

Septembrsko in oktobrsko obdobje je zanjo prav tako zelo pomembno. Po članskem SP jo konec meseca čaka kranjski spektakel, oktobra pa mladinske OI v Buenos Airesu, ki bodo »enkratna priložnost, ki se ponudi le redkim, zato sem je še toliko bolj vesela«. Na tekmovanje si se lahko prebil z uvrstitvijo med najboljših 14 v kombinaciji na lanskem mladinskem SP v Innsbrucku, skozi stranska vrata pa še prek dodatne tekme v Franciji, ki pa se je z Vito nista udeležili, saj sta imeli vozovnici za Buenos Aires (tja potujejo tudi vsi mladinski celinski prvaki) že v žepu.

Enako kot na članski premieri čez dve leti v Tokiu se bodo morali tudi na letošnji pomlajšani različici olimpijskih iger športni plezalci spoprijeti s kombinacijo treh disciplin, poleg težavnosti in balvanov, ki so Rakovčevi pisani na kožo, tudi v hitrosti, ki so jo doslej Slovenci uspešno potiskali v ozadje. »Nekaj izkušenj s hitrostjo imamo, letos smo začeli postopoma delati na tem, prej pa se resnično ni z njo nihče v reprezentanci ukvarjal. Vendar nam nova stena v Celju omogoča trening, čedalje več časa ji posvetimo tudi na pripravah v Avstriji, v Innsbrucku in Mitterdorfu.« Kaj hitrost pravzaprav nudi dobrega športnemu plezalcu? »Je posebna disciplina, precej drugačna, z velikim številom ponovitev, toda če gledaš svetovne prvake, si nad njimi enako navdušen kot v težavnosti in balvanih,« konča Lučka Rakovec, ki je v slovenski ekipi v hitrosti zelo primerljiva, priznava pa, da bo do Buenos Airesa potrebnega še veliko treninga.