Lauda bi kot Američan verjetno tožil svojo mater

Ljubljana – Malokdo je formulo 1 tako močno zaznamoval, kakor jo je Niki Lauda, ki je minuli ponedeljek v krogu svojih najbližjih preminil v bolnišnici v Zürichu. Legendarni Avstrijec je v kraljevskem avtomobilističnem razredu nanizal kar 25 zmag in se trikrat okronal z naslovom svetovnega prvaka, od tega dvakrat s Ferrarijem (1975 in 1977) in enkrat z McLarnom (1984). Med uspešno kariero je le za las ušel smrti v grozljivi nesreči leta 1976 na Nürburgringu, pri kateri je dobil hude opekline (obraza), ki so postale njegov zaščitni znak; kakor pozneje njegova znamenita rdeča čepica.

Po končani športni poti je Lauda, ki je luč sveta ugledal 22. februarja 1949 na Dunaju, ostal tako ali drugače povezan s formulo 1. Med drugim je bil svetovalec pri Ferrariju, kamor je ob koncu leta 1995 menda pomagal zvabiti Michaela Schumacherja, bil je vodja Jaguarja in nazadnje predsednik nadzornega odbora pri Mercedesu, h kateremu se je prav po njegovi zaslugi pred začetkom sezone 2013 preselil Lewis Hamilton.

Sloviti Dunajčan je imel torej odličen nos za dirkače, ker je bil izvrsten sogovornik in pogosto brez dlake na jeziku, je navduševal tudi v vlogi strokovnega komentatorja za nemško televizijsko postajo RTL. Pri avstrijski tiskovni agenciji (APA) so se ga pred današnjo dirko formule 1 za veliko nagrado Monaka (s štartom ob 15.10), ki jo je Lauda v svojo korist odločil dvakrat (v letih 1975 in 1976), spomnili tudi z njegovimi znanimi citati.

Živeli so hitreje in intenzivneje

»Vse moje življenje je bilo kot neke vrste igra. Vedno sem veliko tvegal, tako da nisem potreboval iger na srečo.« (Lauda na vprašanje, ali hodi v igralnice)

»Takrat sem si rekel: tako pa se že ne bom (v)dal. To je bilo dobro, saj me je motiviralo, da sem preživel.« (o trenutkih, ko mu je duhovnik po nesreči na Nürburgringu dal poslednje oziroma bolniško maziljenje, med katerim na njegovo razočaranje ni spregovoril niti besede)

»Sami pri sebi smo morali razčistiti s tem, da nas morda jutri ne bo več. Živeli smo hitreje. Intenzivneje.« (o življenju dirkača formule 1)

»Življenje je pomembnejše od naslova svetovnega prvaka. Nočem se ubiti, sploh pa ne drugič …« (po vdaji na deževni dirki leta 1976 v Suzuki)

»Sit sem vožnje v krogu.« (po prvem koncu kariere leta 1979)

»Pri današnjih zaslužkih bi verjetno kot Američan tožil svojo mater, ker me je prezgodaj rodila.« (o zdajšnjih plačah v formuli 1)

»V formuli 1 si včasih lahko zmagal le, če si jo preživel.« (o varnosti na dirkah)

»Dirkači so egoistični prasci, ki poskušajo vse, da bi zmagali.« (o tekmecih v svojem športu)

Majhen svet cirkuških opic

»Na tem svetu je na tisoče fantov, ki znajo voziti hitreje kot jaz. Toda jaz sedim v ferrariju.« (o rdečem dirkalniku iz Maranella)



»Ker v svojem poklicu živim le od desnega stopala, mi je popolnoma vseeno, kakšen obraz imam.« (o svojem videzu)

»Razliko so naredile krave. Ni ga dirkališča, okrog katerega bi se pasle krave. Zaradi tega so dirki v Spielbergu pravili tudi kravja velika nagrada.« (o preizkušnji za veliko nagrado Avstrije)

»Kaj bi formulo 1 naredilo zanimivejšo? Nekdo bi moral Michaela Schumacherja zapreti za štiri dirke.« (o veliki premoči nemškega šampiona)

»Za eksperimentiranje, kje so meje mogočega, ni bolj čast­nega športa, kot je formula 1.« (o dirkah v kraljevskem avtomobilističnem razredu)

»Ni lahko biti popoln, toda nekdo pač mora biti.« (o popolnosti)

Dvakrat vstal od mrtvih

»Moški je pripravljen priznati vse, le tega ne, da je slab voznik.« (o razmišljanju dirkačev)

»To je majhen svet cirkuških opic.« (o formuli 1)

»Kaj je bolj nevarno? Zagotovo voziti avtomobile, kajti pilotiranje letal sploh ni nevarno.« (o tem, ali je bolj nevarno potovati z avtomobilom ali letalom)

»Ne znam povedati, kaj je prijatelj. Vem le, da jih imaš – ko si zgoraj – veliko, ko si v sredini, jih imaš malo, ko si na dnu, pa nimaš nobenega.« (o priljateljih

»Dokler bom zdrav, bom nadaljeval. Ne početi ničesar je nekaj najbolj dolgočasnega nasploh.« (o morebitnem odhodu v pokoj)

»Za nekaj trenutkov sem bil že mrtev. Znova sem vstal od mrt­vih.« (po presaditvi pljuč)