Lani skoraj končal kariero, zdaj spet na vrhu sveta

Svetovno prvenstvo v snookerju v gledališču Crucible se je po 14 napetih dneh končalo z enim najbolj razburljivih final v tem tisočletju. V dvoboju veteranov je Williams z 18:16 premagal leto dni mlajšega Johna Higginsa in še tretjič kot svetovni prvak dvignil pokal v zibelki snookerja. 
 
Sezona snookerja je nekaj najboljših obračunov spet ponudila prav ob koncu, na svetovnem prvenstvu v Sheffieldu. Ko je v prvem krogu izpadel prvi nosilec Mark Selby, drugi favorit Ronnie O'Sullivan pa mu je kmalu sledil, so mnogi razočarano pričakovali, da bo šlo letošnje svetovno prvenstvo hitro v pozabo. Težko bi se bolj motili, saj je predvsem stara garda zavrtela čas nazaj in pokazala, da njihov čas še ni minil. 
 
Zgodba prvaka Marka Williamsa je skoraj pravljična. Valižan je del znamenitega letnika 1992, takrat je skupaj z Johnom Higginsom in O'Sullivanom postal profesionalec, na začetju tisočletja pa je bil ob mizi nepremagljiv. Prvič je svetovni prvak postal leta 2000, drugič tri leta kasneje, nato pa se je njegova rezultatska krivulja obrnila navzdol. 
 

Prepričan, da je opravil že pred petimi leti

 
V zadnjih letih je Williams zašel v veliko krizo, pred letošnjo sezono je zadnji turnir dobil leta 2011, lani se celo sploh ni uvrstil na svetovno prvenstvo v Crucible. Takrat je palico želel postaviti v kot, a ga je žena Joane prepričala, da naj vztraja vsaj še sezono. 
 
»Ne razumem, kaj se je zgodilo v zadnjih 12 mesecih, da sem spet začel igrati tako dobro. Prepričan sem bil, da ne bom nikoli več svetovni prvak, prepričan sem bil tudi, da sem svoje opravil že pred petimi leti. Kar težko je verjeti, da sem danes tukaj, kjer sem,« je bil nad preobratom v svoji karieri šokiran tudi Williams. 
 
Na poti do finala je Williams igral odlično, predvsem pa mirno, na drugi strani pa je favorizirani Higgins precej nihal v formi. Štirikratni svetovni prvak se je v finale prebil skozi šivankino uho in nato začel zelo slabo. Williams je povedel, igral je skoraj brez napak, a je Higgins še uspel izenačiti na 7:7. 
 
Naslednjih sedem iger je pripadlo Marku Williamsu in zdelo se je, da je finale že odločeno. Pod pritiskom je Higgins spet našel svojo pravo igro, s kirurško natančnostjo si je nastavljal belo žogico točno tja, kjer jo je potreboval, da je Williamsa zadržal stran od mize. Valižan je vse bolj nestrpno opazoval, kako se njegova prednost topi in ko je Higgins izenačil na 15:15, je bil Williams pod velikim pritiskom. A tokrat ni klonil, dobil je naslednjo igro, nato pa nekaj zaključnih žogic podaril Škotu, a na koncu po zmagi z 18:16 vseeno zasluženo dviginil pokal v zrak. 
 

Prvič le kozarec mleka, zdaj slavje do zore

 
»Bila je neverjetna tekma, John pa izjemen nasprotnik. Publika je uživala, obema je uspelo nekaj neverjetnih udarcev in te tekme ne bom pozabil nikoli. Težko je pričakovati, da bom še kdaj svetovni prvak, že trije naslovi so neverjetni in tudi če bom drugo leto zanič, se ne bom pritoževal. Oddolžil sem se za 15 let iger, na katere ne morem biti ponosen,« je bil takoj po koncu tekme privrelo iz Williamsa. Valižan je držal obljubo in na novinarsko konferenco ob navdušenju prisotnih prišel nag, ogrnjen le v brisačo, nato pa napovedal: »Če bom še kdaj svetovni prvak, obljubim, da bom pred vas spet prišel nag. Ob prvem naslovu svetovnega prvaka sem spil kozarec mleka in šel spat, danes pa vem, kaj sem dosegel, zato bodite prepričani, da me pred zoro ne bo domov.« 
 
Mark Williams je pri 43 letih postal drugi najstarejši svetovni prvak za Royem Reardonom, ki je leta 1978 slavil pri 45. letih. Z leto mlajšim Higginsom sta odigrala najstarejši finale v zgodovini, skupaj s še vedno odličnim O'Sullivanom pa dokazujejo, da letni 1992 tudi 26 let kasneje še vedno kraljuje v svetu snookerja.