Korak navzgor, toda do novih kolajn v bazenu bo še dolga pot

Ljubljana – Oddaljujejo se časi, ko je slovenski reprezentanci na evropskih prvenstvih v plavanju, zlasti v zimski sezoni, pripadala zelo vidna vloga v finalnih predstavah ter pozneje tudi na lestvici kolajn. Teh zdaj drugič zapored za naš tabor ni bilo, res pa je bil na EP v Glasgowu v primerjavi z zadnjima dvema letoma opazen premik navzgor in začetek uresničevanja nove strategije PZS.

Krovna domača zveza se vrača na nekdanja pota interdisciplinarnega pristopa k doseganju vrhunskih rezultatov, ko ni šlo le za štetje zavesljajev v bazenu in poudarek plavalni tehniki, temveč tudi za pomemben delež telesne moči, psihologije, koordinacije na suhem, analitičnih obdelav, sodelovanja s tujo stroko. Najbolj vidno je bilo to v dobi navzočnosti Cirila Globočnika in Dimitrija Manceviča, nato seveda tudi Mihe Potočnika. Nikakor ni nujno, da so se omenjeni trije strinjali pri vsem, toda prvi je kot direktor reprezentance skrbel za odpiranje vrat pokroviteljem ter prepoznavnost v širšem prostoru, druga dva sta bila trenerja dveh najuspešnejših slovenskih plavalcev v dobi slovenske samostojnosti – Petra Mankoča in Sare Isaković.

Zdaj se selektor Gorazd Podržavnik ob strokovni podpori nekaterih drugih pri zvezi, zlasti predsednika Bora Štrumblja, trudi vrniti uspešno strategijo, med izbrano osmerico so nastopili Tjaša Oder, s 5. mestom na 800 m prosto najvišje med vsemi v slovenskem taboru, Katja Fajn dvakrat, Tjaša Vozel, Peter John Stevens in po daljšem času spet sestavljena ženska štafeta. Resda je Fainova ostala brez ene končne uvrstitve (na 400 m mešano je nedovoljeno tehniko v delfinu plačala z diskvalifikacijo), toda po mnenju stroke ta najstnica iz Maribora ostaja na vrhu seznama tistih, ki bi v naslednjih letih, denimo do OI v Parizu 2024, lahko opozarjala nase na velikih tekmovanjih v slogu predhodnic.



Pri PZS ni več pristopa turistične agencije, kot je nekoč Mancevič označil zelo liberalen dostop do udeležbe na velikih tekmovanjih – plavalec si je, če ni dosegel norme, lahko kar sam plačal bivanje in tako pravico do nastopa na EP ali SP na prizorišču –, je pa bilo seveda tudi zdaj v Glasgowu tako, da ne uresniči vsak pričakovanj in osebnih ciljev. Baza je v slovenskem plavanju majhna, zato prav pristop v želji za visokimi cilji, vsaj delno takšnimi kot nekoč, ne dovoljuje površnosti in napak.
 

Stevens predaleč od stopničk

V sedanjem reprezentančnem rodu so najbolj izkušeni Stevens, Odrova in Vozlova, pri prvem ostaja uganka, tudi zdaj po koncu študija ob vrnitvi iz ZDA v Evropo, čemu prevečkrat na osrednjih tekmovanjih ne uresniči vsega začrtanega. Tokrat je bil na 8. mestu vendarle predaleč od želenega boja za kolajno. Sicer pa prav o uvrstitvah na stopničke selektor ohranja svoje mnenje. "Naše mlajše plavalke – Katja Fain, Janja Šegel in Neža Klančar – so dozorele in v Glasgowu plavale odlično. Tudi starejše so prispevale svoj delež. Zadovoljen sem. Za kolajne in druge vrhunske dosežke bo treba še marsikaj spremeniti. Tukaj razmišljam predvsem o socialnem statusu plavalcev in plavalk. Drugače bodo prehitro sklenili svoje športne poti," se boji Podržavnik.



Kratkoročno ga sicer najbolj zanima učinek reprezentantov iz Glasgowa na prihajajočem tradicionalnem decembrskem mitingu v Mariboru, saj naj bi prav tam še ohranili tekmovalno raven pripravljenosti, morda bo kdo med njimi tudi zato dosegel normo za nastop na OI. Med slovenskimi plavalci jo ima za zdaj le Odrova. Priložnosti bo sicer še dovolj, posebej podčrtano je EP v Budimpešti, maja prihodnje leto.