Trst - V Trstu je bilo še posebej slovesno, na kar je tik pred štartom opozorila tudi letalska akrobatska skupina Frecce tricolori, ki je z letalskimi vragolijami poudarila spektakel v zalivu nad 2688 jadrnicami. Na morju se je pomerilo več kot 20.000 jadralcev, z morja si je tekmo ogledalo več kot tisoč čolnov in bark, s kopnega pa po ocenah še kakih 250.000 radovednežev.
Čeprav je vse kazalo, da bi glede na posebne tehnične lastnosti morala zmagati 30 metrov dolga avstralska jadrnica CQS, ki so jo kot Tempus Fugit najeli v Trstu, pa temu ni bilo tako.
Njeno krmilo je vodil Koprčan Mitja Kosmina, ki je dobro štartal v slogu match racea. Toda že po petih minutah se je izkazalo, da je 26,4 metra dolga Spirit of Portopiccolo s tržaškimi jadralci na krovu v ugodnejšem položaju in da za spoznanje hitreje pluje v prvi stranici. Tu si je kasnejša zmagovalka nabrala 38 sekund prednosti, še dodatnih 20 sekund pa v naslednjih dveh stranicah.
»Ključ regate je bil v drugi stranici. Naša Tempus Fugit je bila opremljena samo s špinarkerjem, ki mu pravimo »code 0«, ta pa je pri naši jadrnici tako velik, da ob takem vetru ni dopuščal ostrejšega kota jadranja v veter. Upali smo, da bo burin nekoliko upadel, kot so napovedali, tedaj bi lahko pluli za 5 stopinj bolj v veter. To se ni zgodilo. Nismo naredili nobene napake. Jadrnica nima primernejšega špinakerja za te razmere, ker je opremljena za tekmovanja v drugačnih razmerah,« je izgubljene sekunde pojasnil Mitja Kosmina, ki je bil tokrat od svojih 35 nastopov na Barcolani že 14-tič drugi in štirikrat prvi. A se nastopa na Barcolani nikakor ni naveličal:»Ker imam jadranje v srcu. Na Barcolani bom jadral, dokler mi bodo dali priložnost in dokler bom lahko,« je povedal.
Majhna napaka pomeni izgubo petih mest
Tempus Fugit in Spirit of Portoropiccolo sta dokazali, da sta glede zasnove, opreme in usposobljenosti ekipe razred zase. Šele več minut za obema je v cilj kot tretja prijadrala prva zares slovenska 24- metrska (dolžina jadrnice je predpogoj za višjo uvrstitev) nekdanja Maxi Jena, zdaj Way of Life, na kateri sta jadrala tudi dva uspešna slovenska tekmovalca:
Gašper Vinčec in
Tomaž Čopi.
Regata nima zgolj tekmovalnega pomena in je tudi izvrstna priložnost za sklepanje poslov. FOTO: Tomi Lombar
Posebnost koprske jadrnice je bila tudi, da so prvič uporabljali t.i. pametna očala, ki so jadralcem pomagala pri navigaciji in video prenosu dogajanja z jadrnice preko družbenih medijev. V svoji kategoriji je bila koprska jadrnica prva. Uspeh slovenskih jadralcev pa je dodala 19-metrska Adriatic Europa iz Jadralnega kluba Piranski zaliv v lasti
Gašparja Gašparja Mišiča, ki jo je na deseto mesto in prvo v kategoriji prikrmaril legendarni
Dušan Puh »Večji del smo jadrali brez napak. Na prvi boji smo obrnili celo kot četrti (za koprsko Way of Life). Šele v zadnji stranici smo naredili večjo napako. Računali smo na šibkejši veter in smo dvignili drifter, ki pa se nam je zapletel in smo morali narediti manever, zaradi katerega smo izgubili pet mest in pristali na desetem.« je povedal Dušan Puh.
Jadranje kot povezovanje
Na 19. mesto se je uvrstila 16-metrska Generali, ki jo je vodil
Samo Žvan iz JD Mariborčanka in na 30. mesto 13-metrski Scorpio s krmarjem Iztokom Krumpakom (JK Izola). Mitja Kosmina je ocenil, da se jadralski šport vse bolj razvija in si prizadeva dosegati večje hitrosti. Zato je tudi vse več primerov dodajanja podvodnih krilc (foil), na katerih lahko jadrnice ob primernem vetru glisirajo in hkrati lebdijo nad morjem. Tržaški jadralci in organizatorji Barcolane pa menijo, da bo trajalo še dolgo, preden bodo tako jadrali tudi na Barcolani, ker terja jadranje na krilcih posebne tehnične in jadralske sposobnosti.
Organizatorji si v zadnjih letih nadvse trudijo dogodek obogatiti s svetovljansko noto, zato stavijo na politično, ekonomsko in kulturno povezovanje. Plakat letošnje Barcolane, ki ga je zasnovala
Marina Abramović s sloganom Vsi smo na isti barki, je navkljub sporom, ki jih je sprožil del nazadnjaške tržaške politike, v resnici zadel bistvo sporočila, ki ga pošiljajo organizatorji v svet, če hočejo Trstu res dodati svetovljansko avreolo.
Komentarji