Kauzer v Tacnu bentil, Jakše proslavljal podvig

Ljubljana – Zelo nenavadno zveni, da je najboljše slalomiste na divjih vodah ustavil – visok vodostaj Save. Toliko bolj, ker so četrto tekmo svetovnega pokala v Tacnu napovedovali z dvoumnim geslom Do zadnje kaplje, ki so si ga tekmovalci tolmačili po svoje, večno žejni športni navdušenci ob progi pa povsem drugače. Oboji so slednjič ostali brez nedeljskega sporeda, na razočaranje Petra Kauzerja in veselje Žana Jakšeta.

Odpoved polfinalnih in finalnih tekem za kajakaše in kanuistke je namreč pomenila, da so zanje obveljali rezultati petkovih kvalifikacij, v katerih elita praviloma vesla z izdatno rezervo, medtem ko nižjekategorniki hitijo na vso moč, da bi se ji pridružili. Odločitev tekmovalne žirije je pomenila, da je zmaga med kajakaši pripadla 22-letnemu članu tacenskega kluba Jakšetu, ki je celo prvič v sezoni štartal v reprezentanci, potem ko je dobil priložnost namesto Vida Kudra Marušiča. Martinu Srabotniku je pripadlo 5. mesto, Kauzer, ki je po zmagah v Tacnu v letih 2008, 2011, 2013 in 2016 načrtoval nov podvig, se je s cmokom v grlu moral sprijazniti z 11. stopničko, Niko Testen pa z 18. Podobna formula je obveljala pri kanuistkah, le da je prvo mesto osvojila vodilna tekmovalka zadnjih sezon, Avstralka Jessica Fox. Zato pa je bila s 6. mestom prijetno presenečena 16-letna Eva Alina Hočevar.

»Zmage zagotovo nisem pričakoval. Zaradi zvišanja vodostaja so se začele širiti govorice, da bomo morda morali štartati pod zapornico, a so se pristojni nato odločili za odpoved nedeljskega sporeda. Ko sem bil že doma, sem prejel trenerjevo sporočilo, da bodo obveljali kvalifikacijski izidi. Dobil sem pomembno spodbudo, saj tokratni uspeh krepko prekaša vse moje dosedanje dosežke,« je po nenadejani zmagi poudaril Žan Jakše, ki je lani zasedel 21. mesto na SP v Pauju in 32. na EP v Tacnu. Tokrat so za njim zaostali vsi asi, še najbolj sta se mu približala Čeh Jiri Prskavec in Francoz Mathieu Biazizzo.
 

Kragljeva in Berčič četrta

Kauzerju je šla po zlu lepa priložnost za vzpon na skupni razpredelnici, na kateri s 159 točkami zdaj zaseda četrto mesto za Prskavcem, (204), Poljakom Dariuszem Popielo in Biazizzom (po 162). Zato ni bilo težko razumeti njegove jeze, ko je že v soboto popoldne izvedel, da ne bo dobil priložnosti za naslednji štart. »Vsi udeleženci svetovnega pokala znamo veslati po divji vodi. Razplet je tudi posledica zastarelosti tacenske proge, a vseeno mislim, da bi lahko z odločitvijo počakali do nedelje zjutraj ali pa našo tekmo umestili v sobotne popoldanske ure. Tako pa sem prvič doživel, da so obveljali rezultati kvalifikacij in da smo ostali brez možnosti za izboljšanje uvrstitve. In na koncu, tako kot ob moji skupni zmagi leta 2011, lahko odloči zgolj ena točka,« se je pridušal najboljši slovenski kajakaš.



Najboljša slovenska dosežka na »popolnih« tekmah sta slednjič pripadla kanuistu Anžetu Berčiču in kajakašici Urši Kragelj, ki sta pristala tik pod zmagovalnim odrom. Bližje je bila tretjemu mestu izkušena Primorka, ki je bila prepočasna za 1,36 sekunde, medtem ko se je morala Eva Terčelj zaradi osmih kazenskih sekund zadovoljiti z 8. mestom. Berčiču je zmanjkalo 2,2 sekunde, tik za njim se je uvrstil Benjamin Savšek, 7. Jure Lenarčič in 10. Jure Božič, ki se je tik pred ciljem prevrnil in si prislužil 50 kazenskih sekund, pa sta zaokrožila druščino šestih sobotnih finalistov brez tako želenega presežka.

»Res škoda, da smo ostali brez stopničk. Borila sem se po najboljših močeh, a naredila veliko napako že v drugih protitočnih vratcih. Ko sem priveslala v cilj, sem videla, da sem druga in da sta na štartu še Corinna Kühnle in Jessica Fox, ki sta zelo zanesljivi, zato sem se sprijaznila s 4. mestom. Večna tiha želja, zmaga v Tacnu, bo morala počakati vsaj še eno leto,« je po finalu ocenila Kragljeva, Berčič pa je pristavil: »Napadel sem že v zgornjem delu proge in pokazal, česar v dosedanjem delu sezone še nisem. V spodnjem delu pa sem začel paziti na dotike, saj so bila vratica zelo nizko. Vendar sem zadovoljen. Zdaj gremo na finalno tekmo v Seu d'Urgell, ki je večini Slovencev dokaj domač teren. Tam sem pred petimi leti zmagal, zato se ga veselim.«