Janežič v prvem nastopu že do prvega pomembnega odgovora

Prvi nastop Luke Janežiča v teku na 400 metrov na evropskem prvenstvu v Berlinu bo na nek način tudi že njegov dan D. To bo namreč šele njegova peta tekma v sezoni, prva resna po mesecu dni, ko je tekel v Barceloni, dala pa bo tudi odgovor, v kolikšni meri je s trenerjem Rokom Predaničem v zadnjih tednih izničil pomanjkanje treninga.

Tako kot v bistvu vso sezono se tudi še ta čas Janežič ubada s prenekatero neznanko. Potem ko so bili cilji pred začetkom sezone jasni, kolajna na evropskem prvenstvu, so sčasoma postali vse bolj zamegljeni, saj so se težave vrstile druga za drugo. Če je lani pretiraval z nastopi, za kar je na koncu tudi plačal z izčrpanostjo in sesutjem imunskega sistema, lahko letošnje tekme prešteje na prste ene roke. Iz ene skrajnosti v drugo, torej. Kljub temu je na edini tekmi, ki jo je odtekel dobro, dosegel čas 45,38, s katerim je med najboljšimi 12 Evropejci, zato je bil oproščen včerajšnjih kvalifikacij in je neposredno v današnjem polfinalu.

»Ta sistem mi ni najbolj všeč. Rad tečem v kvalifikacijah, da ujamem pravi ritem za polfinale. In če gre vse po načrtu, tudi za finale. Ne vem, za koga je dobro to pravilo,« se Vodičan ne bi branil še ene preizkušnja, zato se je pred kratkim tudi udeležil odprtega hrvaškega državnega prvenstva, saj ni želel, da bi bil polfinale evropskega prva tekma po mesecu dni. Čas ni bil dober, 46,30. »To je dejstvo, a bistvo je bilo, da sem spet občutil tekmo, štartni blok, štart,« pojasnjuje Janežič, ki se je po slovenskem državnem prvenstvu, na katerem je nastop (na 100 m) odpovedal tik pred zdajci, umaknil v Čateške Toplice, v Celju je pred tem dejal, da ne sme iti narobe več niti ena sama stvar, če želi ujeti zadnji vlak za Berlin.
 

Težave so se zažrle v podzavest

»V Čateških sem treniral dobrih deset dni, ob tem pa hodil na terapijo. Naredili smo vse, kar je bilo v naši moči, da se pozdravim in pripravim. Izkupiček je, da sem zdrav, po slovenskem DP ni bilo nobene preglavice več, treningi so šli po pričakovanjih, forma pa tudi upam, da se bo še dvignila ravno pravi čas,« se nadeja naš najboljši atlet, ki priznava, da so se mu vse težave dodobra zažrle v podzavest, v njej je nenehno prisoten strah, da bi šlo lahko kaj narobe, na tak način pa seveda ni lahko tekmovati in trenirati.

»Preprosto nehote med tekom razmišljaš, če bo šlo kaj narobe, bo kaj počilo, me bo zabolelo na štartu, morda pri 200 metrih? Vseskozi je prisotna neka zavora, zato je bilo v zadnjih dneh pred začetkom prvenstva treba 'poštimati' glavo. Tu je vsekakor ostalo za konec več dela kot na telesu, kar smo naredili po fizični plati, smo že pred odhodom v Berlin,« je priznal Janežič, ki bo uspešnost opravljenega tako na telesu kot v glavi preizkusil danes, ko je jasna zgolj ena računica: treba bo na vse ali nič.

»To je vsekakor edina pot, ob tem pa upati na čim več,« pravi Janežič, ki je bil na zadnjem EP pred dvema letoma v Amsterdamu peti, zato je bil sprva logični korak naprej kolajna, zdaj so cilji precej bolj nedoločljivi. »Težko je govoriti o pričakovanjih in ciljih, ker po tako majhnem številu tekem preprosto ne vem, kje sem. En rezultat je bil dober, drugi realno gledano slabi. Da, v osnovi je bila cilj kolajna, a po takšni sezoni razmišljati o njej … Vsak, ki pride v finale, v njem štarta na odličje, gre pač na vse ali nič in če pridem med najboljših osem, bom lahko rekel, da je cilj kolajna, pred tem pa nikakor, sploh ni smiselno razmišljati o tem,« je še dejal Janežič, ki se je tudi zadnje dni v Berlinu v miru pripravljal na jutrišnje prvo dejanje.

To ga čaka ob 19.44, tekel bo namreč v zadnji od treh skupin (neposredno bosta napredovala najboljša dva iz vsake in še skupno dva po času), ki pa nikakor ni lahka. V njej bo denimo tekel tudi branilec naslova Marytn Rooney pa tretji z zadnjega EP Liemarvin Bonevacia, nekdanji evropski prvak Kevin Borlee, presenetljivi svetovni prvak v teku na 400 metrov z ovirami Karsten Warholm …