Jan Šubelj hiti k naslovu velemojstra

Jan Šubelj, več let najboljši slovenski mladinec in veliki up slovenskega moškega šaha, je na nedavnem italijanskem festivalu Vergani Cup v Bassanu del Grappa dosegel svoj drugi velemojstrski bal. S tem se je povsem približal cilju postati velemojster, saj mu za ta prestižni naslov manjka le še tretja, zadnja norma. Z osvojitvijo naslova bi 19-letni Jan postal sedemnajsti slovenski šahovski velemojster oziroma osmi v samostojni Sloveniji, če izvzamemo tiste naturalizirane.

Z vrhunskimi predstavami na odprtem mednarodnem turnirju je nakazal svojo šahovsko zrelost. Dokazal je tudi, da njegova velemojstrska moč postaja nadvse stabilna, zato lahko z gotovostjo napovemo, da je njegov vstop v klub velemojstrov le še vprašanje časa. V devetih odigranih partijah je proti štirim velemojstrom osvojil tri točke, skupno jih je zbral sedem (enako kot prvouvrščeni) in zasedel končno 2. mesto na turnirju.

Slovenski šahovski čudežni deček je odkritje ŠK Komenda

V zadnjem kolu je premagal izkušenega španskega velemojstra Olega Kornejeva, kolo pred tem pa je pred njim klonil še italijanski velemojster Francesco Sonic, ki ga je Jan lepo nadigral v središčnici in ga s previdno igro v končnici lepo premagal. Remiziral je s slovenskim velemojstrom Matejem Šebenikom (ki je turnir končal na 7. mestu) in zmagovalcem turnirja, mladim italijanskim velemojstrom Lorenzom Lodicijem.

Slovenski šahovski čudežni deček je odkritje ŠK Komenda, natančneje Martina Kodriča in Franca Poglajna, ki sta Janu poleg staršev že kot otroku stala ob strani pri njegovem šahovskem razvoju. Ko je Jan prerasel matični klub, je šahovsko pot sklenil nadaljevati v ŽŠK Maribor Poligram. Pričakovali bi, da bo Jan sprejel velikodušno trenersko pomoč mariborskih velemojstrov, a je ostal zvest svojemu prvemu in edinemu trenerju Martinu Kodriču. Slednji resda nima slovesa vrhunskega trenerja, a je njegova predanost Janu neprecenljiva in več kot očitno pravi recept za vse Janove dosežke.

Obstajajo pomisleki nekaterih, da bi Jan ob drugačni strokovni šahovski pomoči lahko dosegel še več in bolje unovčil svoj šahovski potencial, toda soditi je vedno lažje kot nesebično navijati. Znano ni niti to, koliko se bo Jan po koncu uspešne mladinske šahovske kariere predal profesionalnemu šahu. Dejstvo je, da je šahovski kruh trd, termin šahist kot poklic pa v resnici niti ne obstaja.

Jan pri tem zelo uživa

Povsem legitimna bi bila morebitna Janova odločitev, da se v prihodnosti povsem preusmeri v študij in preprosto opusti aktivno igranje šaha. Ali pa ubere pot nekje vmes po vzoru velemojstra Jureta Boriška, ki je uspešno zaključil fakulteto in po vseh letih službenih obveznosti še vedno po svojih zmožnostih uspešno usede za šahovnico. Možnih potez je veliko, prepustimo jih Janu. Dotlej pa je jasno eno – Jan hiti naslovu velemojstra naproti in – kar je najpomembneje – pri tem zelo uživa.