Garnbretova edina štirikrat do vrha, pa brez zlata

Innsbruck – Včasih zna biti šport tudi krut in nepravičen. Janja Garnbret, slovenski plezalni fenomen, je na SP na Tirolskem v težavnostni preizkušnji kot edina vse štiri smeri – obe kvalifikacijski, polfinalno in finalno – zmogla do vrha, pa vendar šampionske lovorike ni ubranila. Srebro je še vedno vrhunski dosežek, a kanček grenkega priokusa ostaja.

Zdelo se je, da ne more 19-letne Korošice prav nič spraviti iz tira. Smeri so bile, v posmeh imenu discipline in predvsem v posmeh ravni tekmovanja, premalo zahtevne in težavne, najboljšim niso predstavljale pretiranega izziva. Kje se je torej zataknilo? V času. Nova svetovna prvakinja, Avstrijka Jessica Pilz, je namreč na vrh finalne smeri priplezala 11 sekund hitreje kot Janja, ki je pokazala največjo konstantnost med vsemi udeleženkami, a bila vseeno za las prekratka. Zdaj je bila že na 11 zaporednih preizkušnjah, od lanskega Kranja, vsaj druga.

»Drugega mesta sem bila seveda vesela, a po drugi strani tudi nekoliko razočarana. Po mojem mnenju noben tekmovalec v težavnosti ne bi smel biti razvrščen po času, ne glede na mesto. Zadovoljna sem, da sem vse smeri splezala do vrha in dokazala, da se znam dobro spopasti tudi s pritiskom. Vedela sem, da je šla pred menoj Jessica do konca, vedela tudi, da bo čas odločilen, škoda pa je, ker so dejansko odločale sekunde. Polfinale je bil prelahek, četverica se je lahko pohvalila z vrhom, nobena od nas ni mogla pokazati, katera je boljša,« je mešanih občutkov komentirala Garnbretova.

Naslednji izziv – balvani

Prvenstva še zdaleč ni konec, čaka jo še balvanska preizkušnja, na kateri lovi krstno odličje. »Ponosna sem na konstantne rezultate skozi vso sezono, saj slabša kot druga še nisem bila. Ponosna sem tudi, da sem prvenstvo odprla s kolajno, kar je res odlično. Seveda sem želela ubraniti težavnostno šampionsko lovoriko, a bom imela novo priložnost na balvanih, na katerih doslej na SP še nisem tekmovala. Lahko zmagam, lahko pa se – enako kot v težavnosti – zgodi kaj nepričakovanega, se pa tekme veselim,« je še pripomnila letošnja maturantka.

Tudi njen trener in reprezentančni selektor Gorazd Hren ni ravno žarel od navdušenja: »Prevevajo nas mešani občutki. Po eni strani smo zelo veseli, saj je odličje na SP velik uspeh. Janja je storila vse, kar je lahko, pravzaprav je bila edina plezalka z do vrha preplezanimi vsemi štirimi smermi, a hkrati ni svetovna prvakinja. Nekoliko sem razočaran nad prelahkim polfinalom, odločalo je 11 sekund, ki v težavnostno plezanje ne sodijo. Toda tako pač je – enkrat dobimo, drugič izgubimo. Za nami je šele prvi del tekmovanja, čaka nas še – upam – kup finalnih nastopov, računam na vsaj še kakšno odličje.«

Janjin uspeh je z nekoliko nenadejanim finalom in izenačenjem najboljšega dosežka v članski konkurenci, 7. mestom, dopolnila 18-letna Mia Krampl, od nedavnega mladinska evropska prvakinja na balvanih. Lučka Rakovec je po spletu nesrečnih okoliščin obtičala v polfinalu, saj je stopila na svedrovec, namenjen varovanju, zato so ji znižali polfinalno višino, ki bi ji zagotovila zanesljivo uvrstitev v finale.

Med moškimi se je za kolajne boril Domen Škofic, ki mu je še v polfinalu kazalo odlično, saj si je pokoril vso konkurenco, a v
finalu dosežka ni ponovil, zadovoljiti se je moral s 5. mestom. Tretje zaporedno zlato je neuspešno lovil karizmatični Čeh Adam Ondra, ki je moral premoč priznati Jakobu Schubertu, ta je poskrbel za drugo avstrijsko zlato v dveh dneh.