Evropski prvak iz Prekmurja si želi, da bi imel tudi v Azerbajdžanu naporen dan

Ljubljana – Potem ko je Adrian Gomboc konec aprila v Tel Avivu z osvojitvijo naslova evropskega prvaka v kategoriji do 66 kilogramov blesteče opravil s prvim letošnjim vrhuncem v judu, bo poskušal v petek sijajno leto kronati še na glavnem tekmovanju sezone - svetovnem prvenstvu v Bakuju (od 20. do 27. t. m.). Odlični prekmurski borec na začasnem delu v Ljubljani namreč tudi v azerbajdžanski metropoli pogleduje proti vrhu.

»Pred dvema tednoma smo bili na močnih pripravah v Nemčiji, od koder sem se v domovino vrnil precej utrujen. Vendar pa sem se nato iz dneva v dan počutil bolje, kar je vsekakor okrepilo mojo samozavest. Ocenjujem, da sem na pravi poti. Kot vedno imam visoka pričakovanja, bomo pa videli, ali si jih bom tudi uresničil. Upam, da bom imel naporen dan z veliko borbami, saj bi to pomenilo, da bi se prebil daleč,« si je pred odhodom v deželo ognja zaželel Gomboc in na vprašanje, ali bo pričakovanja zadržal zase, odvrnil, da kot vsak vrhunski športnik tudi sam sanja o enem od prvih treh mest.

»Ne skrivam, da je moj cilj kolajna. A bolj kot z njo se obremenjujem s tekmeci, ki jih lahko dobim na žrebu, in s tem, kaj vse moram narediti, da bom prikazal čim boljše borbe. Zavedam se, da se bom moral za uresničitev svojega cilja nadvse potruditi, o tem ni nobenega dvoma. V moji kategoriji je namreč od 15 do 20 judoistov sposobnih osvojiti odličja,« je razložil 23-letni as iz Rakičana pri Murski Soboti.

Občutna razlika med Celjem in Ljubljano

Kot najhujšega tekmeca je izpostavil sijajnega Japonca Hifumija Abeja, ki brani naslov svetovnega prvaka iz Budimpešte '17, potem je opozoril na odlična Izraelca Tala Flickerja in Barucha Shmailova, med vročimi favoriti pa ni gre prezrl niti izkušenega Ukrajinca Georgija Zantarajo … »Neugodnih tekmecev je še kar nekaj, tako da bo v boju za najvišja mesta precejšnja gneča,« je napovedal judoist Bežigrada, ki se je na gnečo navadil že v Ljubljani, kamor se je decembra preselil iz Celja, kjer se je vrsto let učil od enega od najboljših trenerjev na svetu Marjana Fabjana.

»Zagotovo je med življenjem v Celju in Ljubljani občutna razlika, v glavnem mestu je pač večja gneča tako na ulicah kot tudi na cestah, obvoznica se začne ob pol osmih zapirati, večji je tudi hrup … Toda medtem sem se že navadil na to, vesel sem, da ne živim v središču mesta, tako da ni kakšnih šumov. Imam mir in počutim se kot doma,« je poudaril Gomboc in glede sodelovanja s trenerjem Rokom Drakšičem, ki je prav tako iz kluba Z'dežele Sankaku prestopil k Bežigradu, dejal, da ohranjata prijateljski odnos. »Ne sicer v dvorani, kajti tam se ve, da je Rok trener, jaz pa tekmovalec,« je pojasnil Gomboc, ki tega, da je v Baku odpotoval kot evropski prvak, ne jemlje kot dodatni pritisk: »Daleč od tega, z veseljem bom poskušal Evropo in Slovenijo zastopati v najlepši luči.«