Dvoboj, v katerem je brezdušni stroj ugnal genija

11. maj 1997 je bil za veliko večino Zemljanov povsem navaden dan, za ljubitelje šaha in tehnologije pa poseben mejnik. Pred 23 leti je namreč Gari Kasparov v New Yorku izgubil zadnjo, šesto partijo s super računalnikom Deep Blue (globoka modrina) in tudi dvoboj s skupnim rezultatom 2,5:3,5. Prvič v zgodovini šaha se je zgodilo, da je svetovni prvak po klasičnih pravilih klonil v dvoboju s strojem.

Zdaj 57-letni azerbajdžanski velemojster, ki se je povzpel na prestol leta 1985 z zmago nad Anatolijem Karpovom in osem let pozneje prekinil sodelovanje z mednarodno zvezo FIDE, se je nekoč pohvalil, da ne bo nikoli izgubil z brezdušnim aparatom, ki premore le brutalno moč preračunavanja podatkov. Preden se je februarja 1996 v Philadelphii prvič spopadel s šahovskim računalnikom Deep Blue, ki ga je zasnovalo podjetje IBM, je zavrnil predlog, da bi nagrado v vrednosti 500.000 dolarjev razdelili v razmerju 60:40 odstotkov.

Vse naj pripade zmagovalcu, je vztrajal, a se moral pošteno potruditi na poti do skupne zmage s 4:2, saj je izgubil uvodno partijo. V naslednjem letu pa so snovalci krepko nadgradili strojno in programsko opremo računalnika, ki je dobil neuradno ime Deeper Blue (globlja modrina). Namesto dotedanjih 100 milijonov potez na sekundo jih je namreč lahko proučil kar dvakrat več in v partijah pripravil načrt za 40 potez vnaprej.

Goljufija ali napaka?

Za nameček je razpolagal z vsemi dosegljivimi partijami v zgodovini, po vsakem soočenju pa so ga lahko programerji dodatno prilagodili na igralni slog in strategijo Kasparova. Slednji medtem ni imel vpogleda v zmožnosti posodobljenega računalnika s 30 procesorji, posebej prilagojenimi za igranje šaha, in je taval v neznanem. Ostal pa je pri svojem, da lahko človeška domišljija še vedno prekosi mehanično logiko čipov.

Svoje razmišljanje je podkrepil z zmago v uvodni partiji revanše za milijon dolarjev v New Yorku, a že v drugi doživel šok za izenačenje na 1:1. Sledili so trije remiji, pri čemer Kasparov v četrti partiji ni izkoristil priložnosti za zmago, na dan D pa je pred številnimi novinarji in televizijskimi kamerami izgubil s črnimi figurami, potem ko je dovolil »tekmecu« žrtev skakača in tik pred koncem dvoboja s pičlimi 19 potezami prezrl možnost, da bi se z večnim šahom ognil porazu.



Kasparov se ni zlepa sprijaznil z uspehom. Vztrajal je, da so bile nekatere poteze, za katere se je odločil Deep Blue, preprosto preveč »človeške«, da bi jih lahko pripisal računalniku. IBM je celo obtožil goljufije, ker naj bi imel za kulisami vrhunskega velemojstra v vlogi svetovalca. Njegovi trditvi je delno pritrdila odločitev vodilnih mož IBM, ki so zavrnili možnost tretjega dvoboja in razkosali Deep Blue, ko so javnosti končno omogočili vpogled, pa so bili številni strokovnjaki dokaj enotni. Nekatere njegove nepričakovane poteze, s katerimi je zbegal azerbajdžanska asa, so bile posledica hrošča v programski opremi in v bistvu napake, ne pa sestavni del globoke strategije.
 

Od tekmecev postali partnerji

Kasparov je kljub slabim izkušnjam leta 2003 sprejel dvoboja s programoma X3D Fritz (2:2) in Deep Junior (3:3) ter s slednjim prvič izgubil partijo z umetno inteligenco z belimi figurami. Odtlej je računalniško sceno prepustil drugim velemojstrom in leta 2006 je takratni svetovni prvak FIDE Vladimir Kramnik klonil z 2:4 proti izboljšani inačici Deep Juniorja. Kasparov se je sčasoma sprijaznil, da se umetna inteligenca nezadržno razvija, in podprl zamisel o sodelovanju z računalniki. Šahisti so jih tako začeli vse bolj uporabljati na pripravo na partije, na tekmovanjih prostega sloga pa so postali njihovi partnerji.

Ne nazadnje so za program Stockfish 2019 izračunali, da ima neuradni šahovski rating 3504. Zdajšnji svetovni prvak, Danec Magnus Carlsen, je kot človeški rekorder prilezel do 2882, Kasparov pa je imel v svojih najboljših dneh rating 2851. »Danes lahko vsakdo kupi program za navaden prenosni računalnik, ki bi zlahka premagal Deep Blue. Osnovna človekova slabost pa je njegova nestanovitnost, saj ne more igrati več ur na visoki ravni pod velikim pritiskom. Naša igra je sestavljena iz dobrih iz nenatančnih potez, ki ostanejo neopažene, ko se pomerimo med seboj, vendar ne proti računalniku,« danes priznava Kasparov.