Olimpijski komite Slovenije bo še štiri leta vodil
Bogdan Gabrovec. To je jasno že po izteku roka za oddajo kandidatur, saj sedanji predsednik na volitvah 16. decembra ne bo imel tekmeca. Za nov štiriletni mandat sicer potrebuje polovico oddanih glasov predstavnikov olimpijskih športov na seji sklepčne volilne skupščine (navzočih mora biti vsaj polovica predstavnikov olimpijskih športov), kar bi moralo biti zgolj formalnost.
Pred štirimi leti je bilo povsem drugače, Gabrovec (levo) je v trdi volilni bitki ugnal Andraža Vehovarja (v sredini) in Zorana Jankovića (desno). FOTO: Leon Vidic/dDelo
Položaj je povsem drugačen kot pred štirimi leti, ko se je končala 23-letna vladavina prvega predsednika OKS
Janeza Kocijančiča in je Gabrovec po hudi volilni bitki premagal ljubljanskega župana
Zorana Jankovića in srebrnega olimpijca iz Atlante 1996
Andraža Vehovarja.
Zadnji Gabrovčev mandat
Gabrovec zadnja leta ni bil povsem brez opozicije, nezadovoljstvo nad delovanjem OKS so nekajkrat izrazili vodilni možje panožnih zvez v kolektivnih športih, a se nihče izmed njih ni odločil za kandidaturo. Bržkone, ker so ocenili, da nimajo možnosti za zmago. Drugače bo čez štiri leta, saj bo to Gabrovčev zadnji mandat – OKS je pod njegovim vodstvom uvedel omejitev na dva predsedniška mandata.
Iztok Čop ne bo več podpredsednik OKS, zamenjal ga bo Enzo Smrekar. FOTO: Matej Družnik/Delo
Velikih vsebinskih sprememb ni pričakovati, se bo pa nekoliko spremenila ekipa predsednikovih najožjih sodelavcev. Še naprej bosta podpredsednika
Janez Sodržnik (šport za vse) in
Tomaž Barada (vrhunski šport),
Iztok Čop pa se poslavlja od te funkcije. Zamenjal naj bi ga predsednik Smučarske zveze Slovenije
Enzo Smrekar (trženje).
Dokončati že začete projekte
Kot je Gabrovec povedal za
STA, se je za novo kandidaturo odločil z namenom dokončati projekte, začete v minulem obdobju, toda še odprte zaradi objektivnih ali časovnih razlogov. Med najpomembnejšimi zadolžitvami za nov mandat je izpostavil z državo povezan napredek pri financiranju športa in uresničitev nekaterih pomembnih zavez nacionalnega programa športa in lani sprejetega novega zakona o športu.
Pri tem je poudaril delovanje Fundacije za šport (FŠo) kot ene ključnih financerk za delovanje športa v državi. Prihodnje leto naj bi FŠo razdelila 7,7 milijona evrov za delovanje športa, a je sprejem dodatne obdavčitve iger na srečo povzročil okrog milijon in pol evrov izpada prihodkov na letni ravni.
»Med gospodarsko krizo je bila začasno sprejeta 10-odstotna obdavčitev srečk. Ta zakon je treba ukiniti ali pa doseči, da se tako zbrana sredstva sistemsko preusmerijo v šport, saj ga država zbira iz 'športnega denarja',« opozarja Gabrovec.
Bogdan Gabrovec z Ilko Štuhec. FOTO: Jure Eržen/Delo
»Doseči moramo tudi izvajanje nacionalnega programa športa skladno z novim zakonom o športu. Pri tem gre za več programskih točk, vezanih tudi na OKS, ki ima nove obveznosti, kot denimo zakonsko registracijo in kategorizacijo športnikov, zadolžen pa je tudi za program usposabljanja vseh skupin strokovnih kadrov v športu,« je še dodal. Med najvidnejšimi izpolnjenimi projekti v preteklem obdobju je navedel ustanovitev Fundacije za financiranje športnikov iz socialno ogroženih okolij.
Komentarji