Shaqiri, Southgate in Vida:mundial balkanskih afer

Skeptiki so imeli prav, Rusija 2018 je turnir škandalov. Toda grešijo akterji, ne organizatorji, v ospredju pa so – Balkanci! Začelo se je z Nikolo Kalinićem, ki je predčasno dobil letalsko vozovnico za Zagreb. Čas bo razkril, ali je šlo (le) za vprašanje spoštovanja hierarhije. Močno so odmevali albanski orli v rokah Shaqirija, Xhake in Lichtsteinerja. Zadnji morda ve o tej simboliki manj kot zahodni novinarji, toda ni pomembno, tovrstno proslavljanje golov je spet odmevalo – na Balkanu. Največ prahu je dvignil Domagoj Vida, ki ga še danes bolijo ušesa od žvižgov ruskih navijačev med tekmo z Anglijo ... Spet balkanski sindrom, ki je pljusknil v Ukrajino in Rusijo.

Začel že Gavrilo Princip

Seveda se ni začelo v Rusiji, prav tako ne gre zgolj za Hrvate. Tudi Srbi poznajo primer s selektorjem Mihajlovićem in reprezentanti iz Novega Pazarja, ki niso peli »Bože pravde«. Na afere niso (bili) imuni niti Slovenci. Zahović in Katanec sta se sprostila šele 8000 km od domovine, merjenje moči med igralcem in selektorjem še danes ostaja najodmevnejša nogometna afera v zgodovini Slovenije. Zakaj »vselej« prevzamejo čustva predvsem akterje z »naših« koncev, je vprašanje za psihologa, morda psihiatra. Morda bi morali iti po razloge sto let nazaj, ko so v našem sosedstvu sprožili prvo svetovno vojno. Po akciji Gavrila Principa je za neuspehe posameznika pogosto kriv nekdo tretji, zunanji, četudi namišljen dejavnik.

Morda bi spremenil enajsterico tudi Matjaž Kek

»Zunanji« dejavnik je zakrivil tudi največjo afero v zgodovini svetovnih prvenstev, zaradi katere so navijači s kupljenimi vstopnicami namesto derbija predtekmovanja spremljali prijateljsko tekmo med Belgijo in Anglijo. Selektorja sta poslala v boj rezervni enajsterici, kar je legitimno in razumljivo. Prvič, džokerje s klopi pogosto krasi nebeški motiv za dokazovanje, kar je jamstvo za spektakel. In drugič, Gareth Southgate in Roberto Martinez sta želela spočiti svoje glavne adute. Nemara bi ravnal enako Matjaž Kek v Južni Afriki, če bi Slovenija premagala ZDA in si po dveh tekmah zagotovila prvo mesto v svoji skupini.



Toda le Belgijci so iskali gol in poskušali igrati, Angleži ne. Ko je Marcus Rashford v eni od akcij opazno namerno meril mimo vrat, je le potrdil »mati vseh afer« na tem mundialu, če bi načrt Anglije opisali v jeziku slovenske notranje politike. Kaj si je mislil oče dveh sinov, ki ju je pripeljal na tekmo in za to najel posojilo? In na igrišču spet ni šlo brez naših, čeprav Damir Skomina ni imel nič s sramoto v Kaliningradu.

Angleži igrali kot mevže, zato »prihajajo domov«

Nekdanji as Gary Lineker je bil eden redkih Angležev, ki je tedaj opozoril na neprimerno preračunavanje in špekuliranje. To ti namreč zleze pod kožo, pride v navado, le poglejte si angleški pristop po prvem polčasu tekme s Hrvati. Kot bi igrale mevže, ne pa borci. Špekulanti so ne nazadnje zasluženo našli, kar so iskali: že dan pred finalom si bodo zapeli ponarodelo »prihajamo domov« ...