Delov poročevalec s svetovnega prvenstva Jernej Suhadolnik o prihodnjih nalogah Fife in svetovnih prvenstvih.
Galerija
Nogomet je v Braziliji prava svetinja, Fifa pa si želi, da bi bilo tako tudi na Kitajskem, v Indiji ... FOTO: Reuters
Kamorkoli se v teh dneh obrneš v Rusiji, dobiš potrdilo o »najboljšem svetovnem prvenstvu doslej«. Navdušeni so navijači in igralci, analitiki in politiki, zmoto priznavajo tudi najhujši predmundialski skeptiki. Gostinci in hotelirji si manejo roke, FIFA si utira pot za vrnitev na položaje iz zlatih časov Seppa Blatterja. V eni od oddaj na televiziji Matč TV, ki ponuja odlično celodnevno analizo mundiala, so razkrivali raznovrstne rekorde Rusije 2018 – po obisku navijaških območij, navdušenju tujcev, kakovosti igre in TV prenosih dosedanjih tekem.
Toda, pozor, pravo vprašanje se vendarle glasi: kaj bo šele sledilo, ko bo turnir dobil domovinsko pravico v državah z največjim številom prebivalcev na svetu? Ko bo torej prava vročica zajela tudi največje narode. Skupno prebivalstvo vseh 32 držav, ki so poslale reprezentance v Rusijo, dosega približno 1,64 milijarde ljudi. Na prvi pogled veliko, dejansko pa za – »eno Kitajsko«. Rusija 2018 denimo pogreša prvih pet držav po tem merilu – Kitajsko, Indijo, ZDA, Indonezijo in Pakistan, ki naj bi po junijskih projekcijah že prehitel Brazilijo. Če to prenesemo v milijarde ljudi, gre za številke 1,393, 1,334, 0,327, 0,265 in 0,212, oziroma skupaj 3,53 milijarde Zemljanov.
Na šampionatu nismo pogrešali zgolj Italije, Nizozemske in Slovenije, pač pa tudi pet najbolj rodovitnih. Tega ni prezrla niti FIFA, ki dobro ve, katere države – ob Afriki – premorejo največji nogometni potencial in največji manevrski prostor za širitev trga nogometnih investicij. Slovenija je v tem kontekstu nepomembna – ob omenjeni peterici sta tudi Etiopija in DR Kongo samo v zadnjem letu povečali svoje prebivalstvo za več kot dva milijona, Nigerija celo za pet ...
FIFA gotovo ve, zakaj spodbuja megalomanski državni projekt v kitajski nogomet, zakaj je pomagala ustanoviti premier league na indijski podcelini tudi na krilih zahodnih zvezdnikov in zakaj podpira tradicionalne poletne turneje najbogatejših evropskih klubov po Indokini in Indoneziji. To so brezmejni novi trgi.
Tudi širitev mundiala na 48 reprezentanc ni naključna, le upamo lahko, da bo FIFA z dodatnimi 16 ekipami ujela v mrežo tudi ZDA in Kitajsko, v nasprotnem primeru bo treba razširiti turnir na 64 ali 72 selekcij ... To bi bila resda odlična novica tudi za Slovenijo, ki je doslej dvakrat nastopila na svetovni nogometni razstavi. Zanimivo, to se je prvič zgodilo leta 2002 na Daljnem vzhodu, ko je edinkrat igrala na mundialu tudi Kitajska, in osem let pozneje, ko je Slovenija zaznamovala turnir v Južni Afriki skupaj z ZDA.
Morda bodo Slovenci vnovič dobili svoj prostor na mundialu, ko bosta na njem igrali prav ZDA in Kitajska. To ne bi bilo slabo – Američani bodo priredili turnir leta 2026, Kitajci naj bi dobili mundial 2034. Do tedaj pa se lahko spodbujamo: nas, Kitajcev in drugih največjih, ki jih ni v Rusiji, je 3,5 milijarde.
Komentarji